Kako ste se lotili preverjanja trga, potrebe po tem produktu na trgu?

Razvili smo prototip, ki smo ga uporabili za lastne promocijske namene na sejmu. Z MindReaderjem smo promovirali druge naše produkte, pa se je izkazalo, da je pritegnil pozornost obiskovalcev. Nato smo ga predstavili oglaševalskim agencijam in obenem spoznavali, kaj je zanimivo zanje, kaj moramo še dodelati in predvsem koga bi takšen produkt zanimal.

Kakšna je uporabniška izkušnja pri MindReader+? V resnici ne bere misli, kajne?

Imena produkta končni potrošnik morda sploh ne bo zaznal, ker gre za ime, ki ga uporabljamo zgolj v oglaševanju B2B. Ime produkta je povezano s tem, da oglaševalec v oblaček, ki se na ekranu pojavi nad glavo mimoidočega, zapiše, kaj si ta »misli«. Je pa to samo eden od načinov uporabe. Sistem namreč lahko prepozna tudi recimo spol, starost in emocijo mimoidočega in so zato lahko oglaševalske vsebine prilagojene tudi temu. To je za oglaševalca glavna prednost, saj s tem lahko zniža stroške oglaševanja, saj so kampanje učinkovitejše. V končni fazi pridobimo tudi potrošniki, saj je strošek oglaševanja del končne cene izdelka. Nižji stroški za oglaševanje bi se namreč morali odraziti v nižji ceni izdelkov.

Na katere trge si želite prodreti?

Predvsem na trge, kjer se obogatena resničnost že pojavlja, torej tja, kjer že imajo postavljeno infrastrukturo LCD-ekranov in se podobne oglaševalske kampanje že odvijajo. Te so vedno pika na i celotni oglaševalski kampanji ali pa samostojna kampanja, ki zaradi ekskluzivnosti dobi toliko pozornosti, da je zaradi tega uspešna. Sistem je namreč zasnovan tako, da je vsaka kampanja lahko unikatna. Če denimo televizijski oglas prikazuje neko oblačilo, lahko potem to oblačilo z MindReader+ projiciramo na mimoidočega v trgovini ali na ulici.

Veliko startupov se ukvarja z rešitvami za nadgradnjo obstoječih načinov oglaševanja. Kaj so vaše prednosti?

Naša prednost je predvsem enostavna prilagodljivost, denimo za oglaševanje na sejemskih dogodkih lahko oglaševalec sam hitro spremeni oziroma prilagodi oglasna sporočila. Oglasna sporočila lahko prilagodi glede na spol in starost mimoidočih. Zaradi ciljno usmerjenega oglaševanja se znižajo stroški oglaševanja, saj je oglasno mesto učinkovitejše. Konkurenca pa vedno obstaja, če ne s podobnimi produkti, pa širše gledano. Vsi, ki se ukvarjamo z oglaševanjem, se borimo iztržiti čim večji delež, ki ga oglaševalec nameni za oglaševalsko kampanjo.

Kako je biti v Sloveniji mlad podjetnik?

Podporno okolje in programi, ki jih pripravljajo za mlade podjetnike, so zelo dostopni, je pa na drugi strani preskok iz študentskega življenja v podjetniške vode lahko zelo hud. Izguba statusa študenta in odprtje samostojnega podjetja je lahko zelo velik šok, zato je tukaj še veliko manevrskega prostora, da bi dijakom in študentom olajšali ta prehod, predvsem z vidika stroškov, ki so povezani s prispevki.

Ste pa na neki način prisiljeni iti v podjetništvo?

Se mi zdi, da je res tako, sploh za visoko izobražene družboslovce, za katere ni služb. Tako da se veliko mladih odloča za podjetništvo ravno zato, ker druge možnosti nimajo. V podjetništvu lahko izkoristiš svoj potencial, čeprav so s tem povezana tudi odrekanja in manj lagodno življenje, kot ga imajo sicer redno zaposleni. Sam bi za podjetništvo odločil tudi v drugačnih razmerah.

Se študenti potem že kaj bolj pripravljate na podjetništvo že v času študija?

Opažam, da je vse več priložnosti za to, tudi za tiste, ki nimajo svoje ideje, saj se lahko priključijo kakšni ekipi, denimo na startup koncih tedna. Je pa vprašanje, koliko takih idej oziroma ekip preživi zaradi premajhnega tržnega potenciala ali nekompatibilnosti ekipe, ki so na teh dogodkih večinoma sestavljene pod neko prisilo. Pomembno je, da se člani ekipe dobro poznajo, saj le tako lahko sproti rešujejo konflikte. Seveda pa se tudi izobraževalne ustanove vedno bolj zavedajo, da morajo v svoje programe vključevati tudi podjetništvo.