Poceni nafta bo generalno imela pozitivne učinke na gospodarstvo. Potrošniki bodo zaradi nižjih cen nafte in naftnih derivatov imeli na voljo več dohodka za nakup drugih dobrin. Podjetjem se bodo zmanjšali proizvodni stroški, zaradi povečane kupne moči potrošnikov pa tudi povpraševanje. Zaradi poceni nafte se bo znižala tudi stopnja inflacije, kar bo centralnim bankam omogočilo več manevrskega prostora pri zniževanju obrestnih mer. Pričakovati je, da se bo gospodarska rast zvišala, vendar ne v vseh državah.
Od večjih razvijajočih se ekonomij bosta verjetno največ koristi imeli Indija in Kitajska. V Indiji je že lep čas problem inflacija. Nižja cena nafte bo dala monetarnim oblastem več manevrskega prostora, da znižajo obrestne mere in tako spodbudijo gospodarsko rast. Na Kitajskem imajo težave z ohlajanjem gospodarstva. Kitajsko gospodarstvo naj bi raslo predvsem na osnovi povečevanja domače potrošnje. Če bodo potrošniki manj denarja porabili za nafto in naftne derivate, bo več ostalo za preostale dobrine, ki jih proizvajajo kitajska podjetja.
Seveda je treba omeniti, da sta tako Indija kot Kitajska predvsem uvoznici nafte in nimata bistvenih naftnih rezerv. Drugače se bo godilo izvoznikom nafte. Od večjih razvijajočih se držav ima znatne prihodke od izvoza predvsem Rusija. V ne preveč ugodnem položaju je tudi Brazilija. Brazilci so še v prejšnjem desetletju pred svojo obalo odkrili precejšnje zaloge nafte, s katerimi bi lahko iz uvoznika postali izvoznik nafte, hkrati pa bi te naftne rezerve gospodarstvu dale nov zagon. Težava je v tem, da ta nafta leži globoko pod dnom oceana in je donosnost črpanja zaradi visokih stroškov ob nizkih cenah nafte vprašljiva.
