Tako pravzaprav druge možnosti prodajalci niso imeli in so lahko le sprejeli ponudbo, ki jo je posredoval Agrokor. Bistveno drugačna je zgodba pri Telekomu, kjer se kar 12 potencialnih kupcev in konzorcij prodajalcev lahko »veseli« zavezujočih ponudb. Vseeno bo imel tudi Agrokor veliko dela s prestrukturiranjem podjetja, ki bi se ga morala lotiti že prejšnja uprava. Mercator se je več kot očitno prepozno lotil prestrukturiranja oziroma prilagoditve na nove razmere po začetku krize ter tudi ob hudi ofenzivi diskontnih trgovcev. Vsekakor bo treba v Mercatorju izpeljati še določene ukrepe, pa ne glede na to, ali bi bil Mercator v slovenskih ali hrvaških rokah. Predvsem monetizacija nepremičnin, o kateri se je že tolikokrat govorilo, vendar so bili postopki zaradi takih in drugačnih razlogov tudi ustavljeni, bi bistveno izboljšala kapitalsko sliko najboljšega soseda. Možnosti v obliki najema trgovskih centrov ali pa »sell and lease back« (prodaj in vzemi nazaj v najem) bi bistveno zmanjšal tveganja ter stroške podjetja; če se namreč izkaže, da določen center ne dosega ustrezne dobičkonosnosti.
Prav tako so zelo enostranska tudi opozorila dobaviteljev, kmetov, ki v nakupu Agrokorja vidijo predvsem zapiranje »polic« za domače kmete in dobavitelje ter dajanje prednosti hrvaškim dobaviteljem, ki sodijo pod okrilje Agrokorja. Vseeno je treba poudariti, da so slovenski izdelki na Balkanu cenjeni in da se jim na drugi strani – če bodo cenovno in kakovostno konkurenčni – odpira bistveno večji trg, kot je dvemilijonska Slovenija. S prodajo delnic Mercatorja si je deloma oddahnila tudi Pivovarna Laško, ki z namenom razdolževanja prodaja še Delo in Radensko. Ob tem so po nedavni skupščini objavili, da iščejo potencialnega strateškega vlagatelja, ki bi sprva dokapitaliziral družbo z vpisom novih delnic, hkrati pa bi tudi obstoječim delničarjem ponudil prevzemno ponudbo in od njih odkupil trenutne deleže. Delnica Pivovarne Laško je samo junija pridobila več kot 50 odstotkov svoje vrednosti.
