Povzetek razprave sodelujočih namreč nakazuje, da bo ameriška centralna banka verjetno odložila višanje ključne obrestne mere, skoraj gotovo pa dviga ne bo vsaj pred koncem aprila. Sodeč po razpravi je poglavitni razlog nezadostna stopnja inflacije. Proces normalizacije monetarne politike, ki ga je Fed napovedal v lanskem letu, je namreč temeljil tudi na oceni, da se inflacija uspešno približuje ciljni vrednosti dveh odstotkov. Odbor ugotavlja, da ameriško gospodarstvo še naprej kaže znamenja zmernega okrevanja, trg delovne sile pa dokaj robustno podobo, saj je stopnja brezposelnosti najnižja v zadnjih šestih letih. Tudi rastoči kazalniki zaupanja so spodbudni, tako zaupanje potrošnikov kot tudi gospodarskih subjektov.
Ključna težava ostaja nizka stopnja inflacije, ki že 31 mesecev zapored ostaja pod ciljno vrednostjo, ki jo zasleduje centralna banka, v zadnjih mesecih minulega leta pa se je še dodatno znižala. Zaradi zadnje pocenitve nafte in njenih derivatov so številni člani odbora izrazili zaskrbljenost, da se kljub višji gospodarski aktivnosti utegne inflacija še zniževati. Inflacijske pritiske dodatno znižuje tudi tečaj ameriškega dolarja, predvsem prek cenejšega uvoza. Dodatno tveganje za ameriško ekonomijo predstavlja negotovo okrevanje svetovnega gospodarstva. Nekateri člani odbora so namreč nekoliko znižali svoje napovedi o rasti svetovnega BDP. Pozitivne obete ponujajo napovedani ukrepi drugih centralnih bank, katerih dosedanja odsotnost je bila ena glavnih preprek hitrejšega svetovnega okrevanja.
