ZDA so odločene, da se pri oskrbi z nafto osamosvojijo, kar jim odlično uspeva, saj so v letošnjem letu proizvedle že 89 odstotkov lastnih potreb po nafti. Padec cene nafte zagotovo prinaša na kapitalske trge negotovost, ki se kaže v večji volatilnosti delnic, obenem pa so padci cen delnic iz energetskega sektorja zelo visoki. Razlog, ki govori v prid padcu cene nafte, je relativno šibka svetovna gospodarska rast in posledično šibko povpraševanje po nafti ob veliki presežni ponudbi.
Nižje cene nafte imajo tudi pozitivne učinke, saj ostane prebivalstvu več razpoložjivega dohodka, ki ga troši. Po drugi strani pa nižja cena nafte za evropsko gospodarstvo pomeni dodaten korak h grozeči deflaciji, zato so v ceno evropskih delnic, ki so blizu sedemletnega vrha, že do neke mere vključene špekulacije o ukrepih ECB, ki naj bi jih sprejeli na zasedanju januarja prihodnje leto. Ti ukrepi so v prvi vrsti usmerjeni v stabilizacijo cen in torej doseganje stopnje inflacije, ki je malo pod dvema odstotkoma, kar je glavni cilj ECB. Pričakuje se, da se bo ECB poslužila politike tako imenovanega kvantitativnega sproščanja, s katerim je FED uspešno pomagal, da so ZDA izšle iz zadnje krize. Kako uspešni bodo politika in ukrepi ECB, bo pokazal čas. Vsekakor pa evropsko gospodarstvo za ponoven zagon gospodarske rasti nujno potrebuje pomoč centralnih bank ob sprejetju strukturnih reform posameznih držav.
