Domoljubno politično premišljevanje.
Ker se že bavimo s šolskim vprašanjem v slovanskem smislu, pomudimo se še nekoliko pri tem predmetu z obrazložitvijo svojega mnenja, ki nam že dolgo teži slovansko srce.
Dasi je Avstrija po večini slovanska, vendar so vladoželjni Nemci tako ustrojili avstrijske šole, da se morajo učenci srednjih šol tudi v slovanskih krajih učiti nemščine. Ako Nemci tako skrbe za svojo manjšino, ne smeli bi prezirati slovanske večine in ako bi hoteli biti pravični, uvedli bi na vseh srednjih šolah v Avstriji kak slovanski jezik za obvezni učni predmet. To bi ne bilo v korist in ugled le avstrijskim Slovanom, temveč tudi Nemcem samim, ker bi bil potem vsak nemški izobraženec razen materinega jezika vešč tudi še enega slovanskega narečja.(…)
Ugled in dober glas slovanstva sta se v zadnjih časih tako povzdignila, da mora že zaradi njegove večine kakor tudi zaradi njegovega sijajnega kulturnega napredka ves svet računati ž njim. To so izprevideli tudi v Nemčiji, torej v popolnoma nemški državi, in v nekatere ondotne šole uvedli ruščino za obvezni učni predmet. Ako pa se zdi Nemcem potrebno znanje slovanskih jezikov v nemški državi, ali bi potemtakem ne bilo toliko bolj potrebno tako znanje v slovanski Avstriji?! Toda, kdor temeljito pozna avstrijske Nemce, tisti ve in je prepričan, da ti ne bodo zlepa nikdar preustrojili avstrijskih šol v tu napominanem smislu. Saj nam avstrijskim Slovanom še ne privoščijo šolskega pouka v našem materinem jeziku, ampak nam povsod, kjer jim je le količkaj mogoče, usilijo popolnoma nemške šole, v katerih naše slovanske otroke bašejo – s težko prebavljivo nemščino.(…)
Gorenjec, 31. oktobra 1903
Glavna skrb barona Heina.
Bilo je v Krškem. Slavili so petindvajsetletnico meščanske šole.
To je bilo gotovo nekaj opravičenega. Šola je sad veledušne ustanove. In gospa Hotschewarjeva je tudi zaslužila, da jo javno počaste za vse, kar je dobrega storila s svojim premoženjem.
A odločno moramo grajati nastop barona Heina, kateri je kot vladni načelnik dežele, ki je s prav majhno izjemo skoro izključno slovensko, porabil to priliko, da je naglašal ravno to, o čimer je vedel, da bo nevšečno veliki množici prebivalstva. Lahko bi bil govoril o izobrazbi, o šolstvu sploh ali o čimurkoli, a on je moral tudi ob tej priliki in sicer odločneje kot vsi drugi, govoriti za nemštvo na Kranjskem, torej za stvar, o kateri je moral vedeti, da je strankarska in odiozna!
Vladno poročilo pravi, da je govoril: »Kakor ima vsaka, tudi najboljša stvar, svoje nasprotnike, tako je tudi s Krško meščansko šolo. Manent, na katerem temelji to nasprotstvo, je pouk v nemškem jeziku, po katerem se baje učenci odtujujejo svojemu narodu« itd.
Torej zato je šel baron Hein v Krško, da tam, blizu hrvaške meje, pridiga o dobrotah nemštva! Krška meščanska šola je edina na Kranjskem in ta je nemška! In vladni načelnik namestu, da bi skrbel, da slovenščina dobi številu slovenske narodnosti primerno veljavo v deželi, se čuti poklicanega, da tam – v popolnoma slovenskem kraju – zagovarja nemštvo!
To nam priča o brezobzirnem preziranju naravnih pravic slovenske narodnosti, katero gospodari v naši deželno vladni palači.(…)
»Narodova« ljubljenca Globočnik in Zupančič sta položila iznova slovensko liberalno stranko pred noge baronu Heinu. Globočnik je celo slavil zasluge deželnega predsednika za kmečki stan, ko je vendar baron Hein glavna ovira, da kmečki stan niti pravičnega zastopstva v deželi ne dobi! In »Slovenski Narod« je z veseljem objavil željo, da bi bilo tako še dolgo, da bi baron Hein še dolgo ponemčeval kranjsko deželo, da bi še dolgo cvetela pod njegovim okriljem zveza slovenskih liberalcev z agresivnim in ekspanzivnim nasilstvom!
Tako daleč je padla liberalna stranka. Baron Hein jo ima v žepu.(…)
Slovenec, 31. oktobra 1903
Iz Krškega.
Dne 26. t. m. pričela se je slovesnost z mašo v farni cerkvi, katere so se vdeležili vsi že navedeni gostje, dalje naš državni poslanec Plantan, zastopniki občin krškega okraja, uradništvo, šolska mladina z učiteljstvom, zastopniki mešč. garde in gasilnega društva ter mnogobrojno občinstvo. .(…)
Za vsacega je imel Njegova ekscelenca prijazno besedo. Po predstavi je nagovoril deželnega predsednika zastopnik Št. Rupertske občine g. Zupančič, zahvalil se mu je za skrb, ki jo ima zlasti za gmotne ozire Dolenjcev, ter ga prosi, naj bo i v bodoče nam naklonjen. Vsi navzoči so burno pritrjevali. Dež. predsednik se zahvali za pozdrav, ter v daljšem govoru povdarja, da je gmotni napredek le mogoč, ako sta kmet in meščan edina, kajti procvit jednega ne nasprotuje procvitu druzega, temveč drug na druzega sta navezana. Ta beseda našla je pri navzočih glasen odmev, ki je bil tembolj pomenljiv, ker si gotovi krogi prizadevajo kmeta proti meščanom nahujskati.(…)
Tudi odgovor barona Heina je bil pomenljiv, ker je povdarjal, da šola nima namena mladine ponemčevati, kakor ji gotovi predbacivajo; kakor je že sedaj, tako še i naprej naj deluje šola na korist tukajšnjega prebivalstva.(...)
Slovenski narod, 2. novembra 1903
