Primere dobrih praks najdemo med alternativnimi ekonomskimi modeli po svetu. Enega izmed njih je oblikovala španska korporacija Mondragon, ki je bila ustanovljena že leta 1956 in še danes uspešno deluje. Tudi na ekonomsko krizo se je Mondragon dobro prilagodil in ohranil konkurenčnost ter dobičkonosno poslovanje tudi v zadnjih letih. V lanskem letu jim je mednarodna prodaja v primerjavi z letom 2009 porasla za 13,3 odstotka.
Delavci so lastniki
Ustanovitelj kooperative Mondragon je katoliški duhovnik José María Arizmendiarrieta (1915-1976), ki je začel družbeno gibanje, povezano z gospodarstvom; poudarjal je vrednote, kot so svoboda, demokracija, samoupravljanje in solidarnost. Arizmendiarrieta je verjel tudi v moč vzgoje in izobraževanja, saj je menil, da ima izobraževanje pomembno vlogo pri izboljšanju položaja delavcev, zato je najprej ustanovil poklicno šolo, pozneje pa je iz nje nastala korporacija Mondragon v mestu Mondragon. Vodstvo Mondragona še dandanes sledi vrednotam Arizmendiarriete; glavne vrednote podjetja so kooperativnost, participacija, družbena odgovornost in inovacije. Že ustanovitelj je posebno pozornost posvečal ustvarjanju novih delovnih mest in to je še vedno osnovno vodilo korporacije Mondragon. Danes ima korporacija približno 84.000 zaposlenih v več kot 250 kooperativah; v letu 2010 je bila največja poslovna skupina v Baskiji in deseta največja v Španiji. Ob ustanovitvi leta 1956 so izdelovali peči na olje in parafinske grelnike. Njihovo delovanje je dandanes organizirano na štirih področjih: finance, industrija, maloprodaja ter znanje.
Za korporacijo Mondragon je značilno, da so delavci tudi lastniki korporacije. Načela, po katerih deluje, so demokratična, temeljno načelo je en delavec, en glas. To pomeni, da glas delavca šteje toliko kot glas menedžerja. Po tem egalitarnem načelu vsi delavci izvolijo upravni odbor, consejo rector. Tako so vsi delavci udeleženi pri odločanju. Vsaka kooperativa ima dvojno strukturo, ki temelji na tehničnih in demokratičnih procesih. Tehnična struktura zagotavlja, da ima kooperativa na voljo ekspertno in drugo znanje, povezano s proizvodnjo, demokratična struktura pa zagotavlja, da se vedno udejanjajo načela transparentnosti in participacije.
Poleg velikega poudarka na inovacijah je eden izmed ključnih elementov rasti tudi neprestano ponovno vlaganje dobička. Raziskovalca korporacije Mondragon Ramon Flecha in Ignacio Santa Cruz (2011) sta ugotovila, da v skladu z zakonodajo 10 odstotkov dobička namenijo za izobraževanje in prokooperativni sklad in 20 odstotkov za rezervni sklad kooperative. Pogosta praksa je, da polovico od 70 odstotkov dobička po plačilu davkov namenijo rezervnemu skladu kooperative, polovico pa delavcem kot kapital. Cilj je, da čim več dobička ostane v kooperativi, zato gre zgolj 10 odstotkov dobička ven iz korporacije; delavci dobijo dobiček izplačan, ko se upokojijo ali če prostovoljno zapustijo Mondragon, ali pa ga dediči prejmejo ob smrti delavca. Te zadeve ureja zakonodaja.
Tak sistem redistribucije je korporaciji omogočil inovacije in rast. Da bi te cilje lažje dosegla, je korporacija Mondragon leta 1959 ustanovila svoj bančni sistem Caja Laboral Popular, ki ureja prihranke ljudi in zagotavlja vire za razvoj kooperative, prav tako ponuja finančno podporo in svetovanje pri ustanavljanju novih kooperativ. Korporacija Mondragon ima tudi lastni sistem socialne varnosti, Lagun Aro, ki je po mnenju strokovnjakov poleg lastnega bančnega sistema pomemben element uspeha korporacije.
Zaposlitve za nedoločen čas
Solidarnost je za korporacijo Mondragon pomembna vrednota. V času recesije jim zaradi solidarnosti ni bilo treba odpuščati, saj so nekatere delavce prezaposlili v drugo kooperativo, poleg tega si kooperative med seboj ekonomsko pomagajo. Od nastopa recesije je službo izgubilo zgolj nekaj delavcev za določen čas, večino so jih kmalu spet zaposlili, saj so tudi v času krize odpirali nova delovna mesta. Solidarnost med zaposlenimi se kaže tudi v njihovih plačah, v povprečju imajo menedžerji šestkrat večjo plačo kot delavci z najnižjim dohodkom, izjeme so redki vodilni menedžerji, ki imajo devetkrat višjo plačo od povprečne.
Pomembno vodilo korporacije je tudi zaposlovanje delavcev za nedoločen čas. Sprejeli so pravilo, po katerem ne smejo imeti več kot 20 odstotkov delavcev, zaposlenih za določen čas, pa še te začasne zaposlitve v večini primerov vodijo v trajne zaposlitve. Solidarnost med delavci Mondragona potrjuje tudi primer, ko so se leta 2009 na letni skupščini kooperative Fagor delavci dogovorili, da bodo svoje božičnice investirali v zgodnje upokojevanje 128 delavcev, ki so bili stari več kot 58 let, in nekaj drugih, ki so bili stari več kot 55 let, pa jih niso mogli premestiti v druge kooperative. Občutek za skupnost je med delavci močno prisoten; ker so solastniki, jih ne zanima le lastni dobiček, temveč tudi prihodnost kooperative. Flecha in Santa Cruz navajata, da imajo delavci tudi druge ugodnosti, kot na primer polno zdravstveno zavarovanje za samo 30 evrov na mesec, ki pa ni na voljo zgolj za delavce korporacije, temveč tudi za njihove družinske člane.
Ker so delavci solastniki podjetja in sodelujejo pri njegovem upravljanju, se v Mondragonu zavedajo, da morajo biti vsi delavci dobro informirani o poslovanju podjetja in njegovih dejavnostih. Prav tako se zavedajo pomena vzgoje in izobraževanja, ki ga je poudarjal že ustanovitelj Mondragona in se zavzemal za enake možnosti v izobraževanju, zato vsem zaposlenim plačajo izobraževanje. Stroške izobraževanja krije Lagun Aro. Ustanovili so tudi svoje izobraževalne organizacije, več poklicnih šol, Univerzo Mondragon, tehnološke centre, mnoga podjetja korporacije imajo lastne oddelke za raziskave in razvoj itd.
Za kulturo Mondragona je značilna poleg solidarnosti še živahna intelektualna debata med delavci v podjetju in širše, v domovih, gostilnah in širši skupnosti. Izobraževanje jim ni pomembno le za doseganje osebnostne rasti delavcev, temveč se zavedajo, da ima izobražen delavec ponavadi več dobrih idej, ki se jih da vključiti v delovanje korporacije, kot pa neizobražen delavec. Zato izobraževanju odraslih posvečajo posebno pozornost, na usposabljanje delavcev gledajo torej kot na vir inovacij. Vseživljenjsko učenje je pomembno načelo, zato delavcem omogočajo tudi podiplomski študij ne samo na tehnološkem področju, temveč tudi v humanistiki in družboslovju. Tudi kakovostne privatne šole za otroke so del kooperative, za vključitev njihovih otrok v te šole delavci Mondragona plačujejo zgolj 15 evrov na mesec. Vseživljenjsko izobraževanje delavcev je po mnenju Fleche in Santa Cruza ključni element uspeha korporacije Mondragon.
Od leta 1990 v Mondragonu posebno pozornost posvečajo internacionalizaciji, ustanavljanju podjetij v tujini. Leta 2006 je imel Mondragon 65 industrijskih podružnic v 18 državah. V nekaterih državah podjetja ne delujejo kot kooperative, ker nimajo ustrezne zakonodaje, ki bi urejala to področje, kljub temu pa se trudijo, da bi tudi njihova podjetja v tujini delovala po demokratičnih načelih in vrednotah, ki so značilna za korporacijo Mondragon v Španiji. Pravila korporacije preprečujejo izkoriščanje delavcev, to pa je značilno tudi za njihova podjetja v tujini.
Katoliška vera in marksizem
Ekonomski model korporacije Mondragon preprečuje nekatere probleme sodobnih družb, kot so vedno večji prepad med revnimi in bogatimi, neenakopravnost, socialno izključevanje, kršenje človekovih pravic, vedno več prekarnih zaposlitev, brezposelnost itd. Primer Mondragon že 55 let dokazuje, da so lahko podjetja, v katerih so odnosi bolj demokratični, solidarni in enakopravni kot v običajnih kapitalističnih podjetjih, ravno tako ali še bolj konkurenčna, poleg tega pa je raven kakovosti življenja njihovih delavcev neprimerno višja. Primer korporacije Mondragon ponuja uspešno alternativo kapitalističnemu sistemu, ki je zanimiva za svet in tudi za Slovenijo, saj so ideje, ki so vplivale na ustanovitelja Mondragona Arizmendiarrieto, blizu tudi nam: katoliška vera, marksizem, liberalizem itd. Za razvoj demokratičnih kooperativ pa bi pri nas potrebovali tudi zakonodajo, ki bi urejala to področje, kot jo poznajo v Baskiji, širši Španiji, Franciji itd.
Besede Arizmendiarriete s spletne strani korporacije Mondragon so še kako aktualne tudi dandanes: "Po ničemer se ljudje ne razlikujejo bolj kot po svojem odnosu do okoliščin, v katerih živijo. Tisti, ki se odločijo, da bodo ustvarjali zgodovino in spremenili tok dogodkov, so v prednosti pred tistimi, ki so se odločili, da bodo zgolj pasivno čakali na rezultate sprememb."
