Verjetno je Janša prvi predsednik vlade v zgodovini, ki po televiziji razlaga, s katero tajno opremo razpolaga državna tajna služba. V teh zadevah po vsem svetu velja pravilo "no comment". Razen v Sloveniji. Predsednik vlade mora biti res v veliki stiski, da je prekršil takšno zapoved. Janša se zdaj verjetno že zaveda, kakšne so posledice novembrskega vstopa njegovega svetovalca Aleksandra Lavriha v takrat še tajni obveščevalni center Sove v središču Ljubljane. Takrat se je začela demontaža Sove.

Ko je novembra lani Aleksander Lavrih skupaj z novim direktorjem Sove Matjažem Šinkovcem stopil v stanovanje na Malem trgu 4 v Ljubljani, je bilo vsaj eni osebi jasno, kaj to pomeni. Prisotni Boštjan Šefic, šef Sovine operative, se je moral zavedati, da ni nobene potrebe, da Lavrihu razkrije eno najbolj tajnih lokacij Sove, in da bo zato treba lokacijo urgentno seliti. Mali trg 4 je bila tajna lokacija, od koder so vzdrževali stike s tajnimi sodelavci v tujini. Tajni sodelavci so največkrat tuji državljani, ki jih Sova pridobi za sodelovanje.

Takšen sodelavec ima načeloma precej neprijetno življenje, vendar je zanj na različne načine nagrajen. Recimo, da gre za hrvaškega državljana, ki dela v kabinetu hrvaškega predsednika vlade Iva Sanaderja, in Sova tega Hrvata pridobi za tajnega sodelavca. Obveščevalno pokrivanje Hrvaške je za Slovenijo izjemnega strateškega pomena. Ko takšnega človeka Sova pridobi, je naslednje vprašanje, kako naj tajni sodelavec v čim krajšem času do Sove spravi pridobljene informacije in da pri tem ne bo ogrožen. Komunikacija med Sovo in tajnim sodelavcem mora biti torej čim bolj zamaskirana. Za to infrastrukturo poskrbi Sova.

Tehnika prisluškovanja

Mali trg 4 je bil ključna točka obveščevalne mreže. V slovenskem žargonu se takšni točki reče konspirativka, v svetu pa jim rečejo varna hiša. Na Mali trg so po različnih poteh prihajale informacije tajnih sodelavcev, od tod pa so jih prenašali na sedež Sove. Ureditev je logična. Če bi tajni sodelavci komunicirali neposredno s sedežem Sove, bi jih bilo dokaj enostavno izslediti. Zato so konspirativke najbolj varovane tajnosti vsake službe. Mali trg je bil pred Lavrihovim "vdorom" znan manj kot desetim ljudem znotraj Sove. Lavrihov vstop je torej pomenil varnostno grožnjo že sam po sebi, zato so operativci konspirativko začeli v naglici seliti. Komunikacija s tajnimi sodelavci je bila med selitvijo otežena in za nekaj časa celo prekinjena. Že to je povzročilo nemir med tajnimi sodelavci, če pa je Lavrih odnesel še nekaj dokumentacije, je stvar toliko bolj sporna. Za povrhu je tudi nova lokacija konspirativke varnostno precej vprašljiva.

Lanski novembrski "vdor" Lavriha v drobovje Sove je hitro zakrožil po tako imenovani obveščevalni skupnosti. Še hitreje je zakrožila novica, da je vlada februarja ustanovila posebno komisijo za oceno dela Sove in da nekdo brska po evidencah tajne službe. Ko je bila škoda že povzročena in vznemirjenje v Sovi veliko, je ta informacija sredi marca prispela tudi do uredništva časopisa Dnevnik.

Na tem mestu si postavimo vprašanje. Kolikšna je verjetnost, da bo katerikoli tajni sodelavec, tuji državljan, ki v svoji državi zbira informacije za potrebe Slovenije, še pripravljen sodelovati s Sovo? Postavimo se v njegovo kožo. Bi še zaupali Sovi in bili pripravljeni tvegati, da vas zaradi političnih igric v Sloveniji zgrabi protiobveščevalna služba v vaši državi?

Janševa intervencija v Sovo bi bila za silo razumljiva zgolj v primeru, če bi se izkazalo, da je Sova v preteklosti delovala politično in nadzorovala takrat opozicijsko SDS. V tem kontekstu smo razumeli Janšo, ko je na televiziji govoril o mobilni prisluškovalni napravi in je (nalašč?) pustil odprto vprašanje, kakšna je povezava te naprave z Malim trgom 4, nedaleč od sedeža SDS, ki je v Komenskega ulici v Ljubljani.

Najprej poglejmo, kako delujejo naprave za prisluškovanje mobilnim telefonom. Sova ima to napravo namontirano v kombiju, saj potrebujejo močne akumolatorje, grenerator in ostalo opremo. Gre za GSM-aparaturo, ki se ob vklopu mobilnim telefonom v okolici predstavi kot bazna postaja. Če je to na primer v centru Ljubljane, je treba upoštevati dejstvo, da je mobilni telefon v vsakem trenutku v dosegu vsaj štirih baznih postaj, pri čemer se poveže s tisto z najmočnejšim signalom. To pomeni, da mora biti prisluškovalna naprava dovolj blizu, da se mobitel nadzorovane osebe poveže prav nanjo, kar od prisluškovalcev zahteva, da tarči tako rekoč sledijo. Sledenje pa je ena zahtevnejših tajnih operacij, ki zahteva široko logistiko. Pa ne samo to - v centru mesta, kjer je vsak trenutek v etru veliko število telefonskih pogovorov, je delo s takšno napravo izjemno zahtevno zaradi množice telefonov, ki se avtomatično povežejo na lažno bazno postajo.

Na očitke o političnem delovanju Sove je odgovoril nekdanji direktor Sove Iztok Podbregar, ki vse zanika in trdi, da mobilne naprave za prisluh mobilnim telefonom v njegovem obdobju niso uporabljali in da je bila ves čas zapečatena. Ker pa tajnim službam nikoli ne gre povsem zaupati, ostajamo pri kategoričnem dvomu in domnevamo, da je zloraba vedno možna. Vendar sta ob tem na dlani vsaj dva argumenta, zakaj Mali trg 4 ni primeren za takšno prisluškovanje. Prvi je, da bi sevanje takšne naprave po nepotrebnem ogrozilo lokacijo zgoraj omenjene konspirativke. Če bi torej Sova v preteklosti prisluškovala prostorom SDS ali samemu Janezu Janši, bi to počela s katere druge lokacije, denimo na Resljevi cesti. Na sami lokaciji smo videli tudi drugi razlog, zakaj Mali trg 4 ni primeren za prisluškovanje. Na sosednji stavbi je namreč bazna postaja mobilnega operaterja, ki deluje z večjo močjo kot prisluškovalna naprava, zaradi česar bi se mobilni telefoni najverjetneje povezovali na uradno bazno postajo, ne pa na prisluškovalno napravo. Poleg tega bi morali za prisluh poznati serijsko številko telefona in SIM-kartice, da bi med množico ulovljenih mobilnih telefonov sploh lahko locirali tarčo. To pa bi bilo težko. Janša je očitno še pred leti v opoziciji dopuščal možnost prisluškovanja, saj sta on in ves njegov bližnji krog z Mobitela v trenutku prestopila k Simobilu (menda naj bi bil bolj varen), pa tudi sicer je Janša pogosto menjaval telefonske številke. Za najzaupnejše pogovore pa Janša in povezane osebe tako ali tako že nekaj časa uporabljajo mobilne telefone s kriptirno napravo. Za ocvirek dodajmo še podatek, da prostore sedeža SDS pokriva signal osmih baznih postaj Mobitela in petih baznih postaj Simobila. Kdor bi tam zmogel z mobilno prisluškovalno napravo prisluškovati mobitelu Janeza Janše, bi bil tehnični genij.

Hrvaška je na preži

Če je imel Janša utemeljene sume, da mu je v preteklosti Sova prisluškovala, bi to moral raziskati na ustrezen način - tako, da bi novi direktor Sove Matjaž Šinkovec (član SDS) izpeljal notranjo inšpekcijo v skladu s predpisi in pravili. Zadeva bi ostala za zidovi Sove, izsledke pa bi lahko zaupno predstavili Janši. Nobene potrebe ni bilo po posegu Janševega političnega svetovalca Aleksandra Lavriha, ki očitno ne razume zakonitosti delovanja obveščevalnih mrež, sicer bi sam rekel, da v konspirativko Sove ne bo vstopil. Glede na strateško naravo njegove funkcije ni nobene potrebe, da vstopa v tajne operativne objekte. Tako pa je nastalo veliko škode. Sovina zmožnost pridobivanja podatkov se je zaradi omenjenih dogodkov izredno zmanjšala, čeprav uradno trdi, da deluje normalno. To ne drži. Ni normalno, da predsednik vlade po televiziji razlaga, s kakšnimi napravami razpolaga tajna služba, in s tem sam dokaže, da je nekaj hudo narobe. Tajni sodelavci že nekaj mesecev živijo v negotovosti. Po besedah enega od vpletenih je Sova danes klinično mrtva.

Naključje je hotelo, da Sova umira ravno v času, ko bo treba rešiti mejne težave s Hrvaško. Če kdaj, bi Slovenija zdaj potrebovala dobro obveščevalno mrežo v tej državi. Verjetno bo predsednik vlade kaj kmalu pogrešal tajno službo, ki bi mu lahko priskrbela dobre informacije o dogajanju v hrvaški vladi, kakšna so njihova pogajalska izhodišča, do kod so pripravljeni popuščati, kaj skrivajo v rokavu, kaj počno Hrvati v Bruslju... Naivno bi bilo tudi pričakovati, da medtem, ko ima Sova težave, hrvaške tajne službe mirujejo. Ohromljena Sova je kot nalašč, da še dodatno razširijo svojo agenturno mrežo v Sloveniji in izboljšajo kakovost pridobljenih informacij iz slovenske vlade. Morda jim v takšnih razmerah uspe obveščevalno prodreti celo v kabinet predsednika slovenske vlade. Dobro obveščena Hrvaška bi Slovenijo potisnila v močno podrejen položaj pri pogajanjih. Kot da na vse to v Janševem kabinetu lani jeseni, preden so se lotili Sove, niso niti pomislili. Rezultat vsega skupaj je škoda, prizadejana nacionalni varnosti Slovenije, katere razsežnosti bo še treba izmeriti. V vladnem vrhu so ravnali nepremišljeno in Janez Janša bo moral prevzeti odgovornost.