Prijavitelj je v uporabniku prijazno in kratko prijavo - to je storil s klikom na zeleni gumb na komentatorskem mestu našega portala - med drugim prilepil tudi komentar nestrpnega uporabnika: "Jap ,lepo je blo vse tole prebrat, jankovič je fighter in nasprotnik JJ moj odgovor na tvojo objavo je sledeč leta 1991 smo razno razne Zorane izganjali iz naše male Švice sedaj pa bomo imeli Srba sredi prestolnice za mandatarja." Prijavo sta na koncu prejela upravitelj portala in prijavna točka Spletno oko, ki mora prijavo obravnavati in jo v primeru izpolnjenih kriterijev domnevno nezakonite vsebine poslati na policijo. Dodajmo, da je števec na Dnevnikovi spletni strani pod omenjenim prispevkom, ki je samo povzel izjavo nekdanjega predsednika Zbora za republiko Petra Jambreka, naštel 234 komentarjev.
254 prijav romalo na policijo
Projekt Spletno oko, ki ga koordinira ljubljanska fakulteta za družbene vede, je zaživel v začetku leta 2007, njegovo poslanstvo pa je boj proti sovražnemu govoru in otroški pornografiji na spletu. Do danes je kodeks za regulacijo sovražnega govora na spletu, ki predvideva tudi namestitev gumba za prijavo sovražnega govora, podpisalo sedem večjih slovenskih novičarskih portalov, med njimi pa ni najbolj obiskane slovenske spletne strani 24ur.com. "Doslej smo zabeležili 4153 prijav, v katerih so prijavitelji ocenili, da gre za sovražni govor. Od teh 4153 prijav smo jih 254 poslali policiji. Po naših podatkih je daleč največ sovražnega govora naravnanega proti istospolno usmerjenim, sledijo pa narodnostne skupine in Romi," nam je pred dnevi sporočila koordinatorka projekta Spletno oko Lija Mihelič. Podatkov o posameznih portalih ne dajejo. "Na splošno pa seveda lahko rečemo, da je pri portalih, ki imajo več komentarjev, tudi več prijav spornih komentarjev," nam je razložila.
Kot kaže statistika prijav, je prijavni center projekta Spletno oko leta 2008 zabeležil 205 prijav sovražnega govora, v letošnjem pa že 2641. Policiji so v tem obdobju posredovali skupaj 238 prijav. Policija, ki poleg sedmih medijev in tožilstva prav tako sodeluje pri omenjenem projektu, je na drugi strani od leta 2008 do letošnjega prvega polletja obravnavala 80 sumov kaznivih dejanj po 297. členu kazenskega zakonika, ki govori o javnem spodbujanju sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. V sedemindvajsetih primerih je bil kot sredstvo širjenja nestrpnosti naveden internet. "Policija v zadnjih letih obravnava več prijavljenih kaznivih dejanj po tem členu. Ocenjujemo, da je razlog večjega števila obravnavanih zadev predvsem v dvigu ozaveščenosti ljudi," meni tiskovni predstavnik policije Drago Menegalija. Preiskovanje katerekoli kriminalitete, ki je povezana s spletom, poteka tako s klasičnim zbiranjem obvestil kot z uporabo računalniške tehnologije. "Kriminalistično preiskovanje je zahtevno, ker skušajo storilci na najrazličnejše načine prikriti identiteto, poleg tega pa na učinkovitost preiskovanja vplivata tudi časovna dostopnost takih vsebin in shranjevanje podatkov," opozarja Menegalija.
150.000 komentarjev na mesec
Ali so policisti v zadnjem obdobju, ko so prijave sovražnega govora v porastu, obiskali tudi uredništva najbolje obiskanih novičarskih portalov? "S policijo korektno sodelujemo. Glede na ogromno količino komentarjev, vsak mesec jih je okoli 150.000, se policisti kar pogosto oglasijo pri nas z legitimnim zahtevkom po razkritju podatkov o uporabnikih, ki so uporabljali sovražni govor," nam je odgovoril vodja internetnih vsebin na Pro plusu, ki se s štirimi portali uvršča v deseterico najbolje obiskanih spletnih mest v državi, Igor Adamič. Odgovorni urednik multimedijskega centra Radiotelevizije Slovenije Uroš Urbanija je prav tako potrdil, da so zaradi vsebine blogov in komentarjev policisti uredništvo že obiskali. "Večkrat nas enostavno zaprosijo za posredovanje in zaščito podatkov o uporabnikih, ki s svojim pisanjem domnevno kršijo zakonodajo. Velja pa posebej opozoriti, da je včasih meja med tem, kaj je sovražni govor in kaj cenzura, lahko zelo tanka in subjektivno pogojena," pojasnjuje Urbanija. "Ne," pa nam je na kratko odgovoril odgovorni urednik drugega največjega novičarskega portala v državi Planet Siol.net Franci Valjavec. "Sovražnega govora kot takega, ki bi diskriminiral ter bil uperjen proti manjšinam, v resnici ni veliko. Veliko več je neargumentiranega komentiranja, žaljenja posameznih političnih opcij, blatenja, preklinjanja, pisanja z velikimi tiskanimi črkami, kar pomeni kričanja, spamanja (širjenja nezaželene pošte, op.p.)… Skorajda ni argumentiranih komentarjev brez neprimernih čustvenih izpadov. Pravzaprav se nikoli ne razvije živahna razprava, kjer bi se kresala različna mnenja na nekem kulturnem nivoju, kar bi bilo za obiskovalce portala zanimivo branje v smislu dodatnih informacij k novicam," med drugim priznava Valjavec. Na portalu Planet Siol.net se z urejanjem komentarjev ukvarja pet moderatorjev, vendar moderiranje forumov ni njihovo edino delo, pojasnjuje Valjavec. Delo moderatorja med drugim obsega nadomeščanje zmerljivk z zvezdicami, spreminjanje velikih črk v male, brisanje zmerjanj brez vsebine, označevanje neželenih reklamnih sporočil, pisno opozarjanje uporabnikov o kršitvah in potrebnem primernem vedenju na spletu... "Mislim, da takih primerov ni bilo veliko, vsaj v zadnjem času ne," odgovarja Valjavec na vprašanje, ali so zaradi sovražnega govora iz baze podatkov že izbrisali večje število uporabnikov. "Če uporabniki občasno kršijo pogoje uporabe, njihove komentarje skrijemo. Če pa je tak že uporabnikov značaj, potem ga blokiramo in se ne more več registrirati," dodaja Adamič, ki med drugim opaža, da je prepovedanih besed na spletu vse več, saj so uporabniki vse bolj inovativni pri uporabi kletvic.
Brez ustreznih rešitev
S podobnimi ukrepi se proti neprimernemu vedenju spletnih komentatorjev pri nas borijo tudi pri ostalih večjih novičarskih portalih, vendar rešitve ne prinašajo želenega učinka - nestrpni uporabniki se večinoma vračajo na spletna mesta, število prijav zoper sovražni govor sorazmerno z novoregistriranimi uporabniški psevdonimi z leti narašča, odzivnost spletnih medijev pa pogosto narekujejo podatki o obiskanosti. Stanje na spletnih forumih je tako prisililo nekatera uredništva celo v to, da ob tragičnih novicah blokirajo komentatorsko storitev, da bi zavarovali žrtve in njihove svojce. "Verjetno bi bilo sovražnega govora preko anonimnih komentarjev v trenutku za 90 odstotkov manj, če bi policija takoj po objavi takšnega komentarja uporabniku potrkala na vrata. Še manj bi jih bilo, če bi bili uporabniki za tovrstno širjenje nestrpnosti tudi kaznovani," je prepričan Urbanija, ki ob tem navaja nedavne izgrede v Londonu, ko je britanski sodni sistem zaradi pozivanja k nasilju preko omrežja facebook v 21 dneh obsodil štiri tamkajšnje razgreteže. Nekateri med drugim predlagajo, da bi morali resni in verodostojni portali zaradi nevsebinskega in vse bolj žaljivega komentiranja pozabiti na podatke o obiskanosti in komentatorsko storitev ali enostavno ukiniti ali uvesti registracijo z osebnimi podatki, čeprav ravno restriktivni ukrepi največkrat dosežejo nasprotni učinek. "Sovražnega govora bo manj, ko se bodo uporabniki začeli zavedati, da na internetu niso povsem anonimni. Sicer pa se bodo razmere spremenile šele takrat, ko bodo uporabniki poznali tudi 63. člen ustave, ki govori o prepovedi spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti, in ne le 39. člen o svobodi izražanja," je prepričan vodja internetnih vsebin na Pro plusu, kjer pa gumba za prijavo sovražnega govora še niso namestili.
