Vse znanje na enem mestu

In kot se za sleherno resno industrijsko panogo spodobi, se tudi pridelovalci trave družijo na strokovnih srečanjih. Kot na primer v dunajskem predmestju Vosendorf, naselbini, ki je od centra mesta oddaljena 25 kilometrov. Tam se je konec prejšnjega tedna zgodila Cultiva, svojevrsten sejem kmetijstva in kmetijske tehnologije, na katerem so se v veliki stekleni piramidi, ki je del tamkajšnjega kongresnega centra, tri dni družili predstavniki industrije, katere končni produkt je v pretežnem delu Evrope prepovedana zel.

A pustimo tokrat legalistične zagate ob strani. Situacija je od države do države različna, obenem pa za Evropo, vsaj za tisti del nje, ki se nahaja znotraj EU, velja, da je pridelovalstvo razvejano in trdoživo. No, tako pravno legalistična kot strokovno pridelovalska vprašanja se ubadajo z istim. S THC-jem, tisto snovjo v marihuani, ki omamlja. Medtem ko zakonodajalci na odstotkih njegove vsebnosti utemeljujejo svoje zakone, si pridelovalci prizadevajo izmisliti postopke in tehnike, ki bi konzumentom zagotovili stabilno izbiro. Mačka zunaj žaklja oziroma nove in nove sorte marihuane, za katero vedo, kaj lahko od nje pričakujejo.

Pridelovalci in poznavalci vedo, da so pri marihuani omamne samo ženske bilke, vendar pa to, iz katerega semena se bo razvila moška, iz katerega pa ženska bilka, nikoli ni povsem gotovo. Sploh če pridelovalec semena izbira naključno. V Sloveniji, kjer je domača proizvodnja marihuane večdesetletna tradicija, je to stihijsko izročilo še vedno precej močno, čeravno je ponudba feminilnih cepljencev (klonov) ter vnaprej feminiziranih semen prav tako že nekaj časa na voljo. Ilegalno kakopak.

In sejem Cultiva je bil veliki zbor prav ponudnikov teh rešitev. Na številnih stojnicah, za katere so razstavljalci odšteli od 1500 do 30.000 evrov, se je dalo videti tudi marsikateri drug izdelek iz konoplje, kot na primer kozmetiko, hrano, konfekcijo, izolacijske materiale za hiše, bižuterijo in preostali travarski merchandise. A srž sejma so bili vendarle ponudniki tehnike in sredstev za pridelavo. Tako se je obiskovalec lahko odločal med številno ponudbo feminiziranih semen, prav tako si lahko izbiral med številnimi kloni oziroma cepljenci za travne sorte.

Katalog trav je dandanes pester in silovito širok. Po nekaterih podatkih naj bi bilo na svetu ta hip vsaj dvajset tisoč različnih sort semen marihuane. Razlikujejo se po detajlih, kot so okus, vsebnost THC-ja in CBD-ja, po zvrsteh učinkovanja (zabavna, analitska itd.), vonju in drugih detajlih, ki so konzumentom pomembni podobno, kot so za pivce vina pomembni vsebnost sladkorja, alkohola in vinsko telo. In če greste čez novodobne rastlinice marihuane, lahko vidite, da so se že po videzu opazno oddaljile od osnovnih dveh zvrsti, indice in sative. Nekatere rastline so po gostoti cvetov in obliki prej podobne kaktusom, če že ne kar nakopičenemu vosku zgorele sveče, ali kaki stvaritvi iz pliša, če ne poliestra.

Podobno pestra je bila tudi sejemska ponudba osnovne tehnologije za notranjo pridelavo, kot so inkubatorji, žarnice, ventilatorji in sistemi za hidroponsko vzgojo. Tretjo vejo industrije so predstavljali ponudniki dodatkov oziroma pospeševalcev rasti. Po domače rečeno raznih substralov, sredstev, brez katerih si notranje hidroponske vzgoje, pri kateri rastline rastejo izključno iz vode, ni mogoče zamisliti, saj šele z njimi rastline dobijo potrebna hranila, kot so dušik, fosfor in kalcij.

V korak s časom

Eden od razvpitih razstavljalec je gospod Jay Jackson, enainsedemdesetletnik iz Seattla, ki je leta 1968 s kolegi za tedaj astronomskih 25.000 dolarjev dal izdelati eno prvih umetnih luči za tako imenovano indoor gojenje marihuane. Tako vsaj pravi legenda, ki jo med drugim širi tudi sam. Kasneje se je preselil na Nizozemsko, se tam ukvarjal z gojenjem marihuane, danes pa ima po svetu 60 podjetij, ki pridelovalcem ponujajo dodatke za rast. "Kajti marihuana je kot vsako bitje. V otroštvu potrebuje drugačno hrano kot potem, ko odraste," je dejal na starčevsko umirjen način. Hvala bogu. Kak mlajši junker ti zna te travarske modrosti plasirati s takšno dogmatičarsko strastjo, da se počutiš, kot bi se kdo drl nate dere "Zemlja je okroglaaaa!", in te spravlja do točke, ko bi to najraje nalašč zanikal. Tudi ta scena, kot vsaka, premore politično korektno vedenje, del tega pa je prav obvladovanje kmetijskih modrosti tipa "Kolikor vložiš vanjo, toliko ti bo dala". Teh ti seveda ne plasira kak okoren kmetovalec s popokanimi žilicami na obrazu, temveč ljubek trendi frajer. "Uf, to je neverjetno. Ljudje so jo komaj zvili, tako se je lepila na prste od smolnatosti," je J.J.-ju izrazil poklon in navdušenje mladi Avstrijec iz firme, ki je na svoji stojnici ponujala luči in komore za stanovanjsko gojenje. Približno 500 evrov stane mali inkubator, v katerem ti ob primernem semenu v vsega treh mesecih pod eno lučjo lahko zrastejo tri zeli.

Osrednje mesto na njihovi stojnici je na primer zavzemala dobra dva metra visoka in košata bilka s steblom premera deset centimetrov. Zrasla je pod umetno svetlobo v bojda vsega šestih tednih, za pompozno rast pa se ima zahvaliti Jacksonovim dodatkom. Tako je vsaj trdil avstrijski mladec, ko je svojemu guruju radostno izkazoval čast. Opozoril sem ga na eleganten in nenapadalen okus smotke iz njegove osebne zaloge, ki sva si jo privoščila na vrtu: "E, za to je pa zaslužno tole," reče guru dodatkov in pokaže stekleničko, na kateri je pisalo Final solution.

Neučakani žanjci

Kot ste morda seznanjeni, je slovenska policija, po mnenju katere v Sloveniji sicer prevladuje doma pridelana trava, v zadnjem času (navkljub stavki!) izvedla dva velika vpada v indoor pridelovalnice. V okolici Litije so oktobra zasegli 608 sadik, v Krškem pa septembra 852 sadik konoplje. Da, tudi slovenska proizvodnja se je preselila v notranje prostore. Je bolj varno. "Kmetov se ne da več nategovati. Včasih so ti dali zemljo v najem, pa še skrbeli so za nasad, ne vedoč, kakšni so donosi, danes pač razumejo, za kaj gre," pravi bivši pridelovalec, ki je svoje čase "kmetoval" v Beli krajini. "Za te iz Krškega je ena sama beseda - pohlep. Sicer pa ja, indoor pridelovanje je kemija, torej nič drugače kot preostalo sodobno kmetijstvo. Tudi glede semen je podobno: danes težko najdeš seme za dobro staro smrdljivo domačico, tako kot težko najdeš seme za dober paradižnik. Imaš pa na voljo tisoče semen, ki ti, če se držiš predpisane procedure, z veliko verjetnostjo vzklijejo oziroma zrastejo v rastlino s točno takšnimi značilnostmi, kakršne so o njej zapisane v katalogu, iz katerega si jo izbral," pripoveduje izkušeni gorenjski pridelovalec, ki je s prvimi pridelovalskimi poskusi začel pri sedmih letih in do dandanes, ko jih šteje nekaj čez trideset, to počne redno. Pretežno za lastno porabo, torej v obsegu dobrega kilograma na leto.

Podoben primerek je njegov ljubljanski kolega: "Včasih sem se s travo več ukvarjal. Prebral sem vse knjige, ki so bile dosegljive, in nekaj malega vem o njej. V zadnjih petnajstih letih samo dve sezoni nisem sadil. Ves čas sem delal s svojimi semeni, letos pa sem prvič posadil klone. Pridelal sem kakšnih tristo gramov, kar bo povsem dovolj za lastno uporabo. Vseeno pa se mi zdi, da lastne ganje še vedno ne goji veliko ljudi. Prej manjšina. Od dodatnih sredstev ne uporabljam drugega kot guano, se pravi ptičji, golobji oziroma netopirji drek, enkrat sem uporabil tudi sredstvo za pospeševanje cvetenja in moram reči, da je bila izkušnja odlična. Kar odkatapultiralo jo je. Ljudje pri nas po mojem mnenju prehitro žanjejo. Jaz jo puščam skoraj do konca oktobra oziroma novembra, ko v zadnjih dneh cvetovi malodane ponorijo. Vem, nekateri se bojijo, da jim bo zaradi vlage splesnela, vendar pa po mojih izkušnjah nič ni nujno. Spomnim se primera dveh marihuan. Ena je bila izpostavljena dežju, druga pa pod streho, pa se mi je prva obdržala, drugo pa je napadla plesen."

Uvoz upada

Toni Cahunek, igralec in novinar, je letošnjo jesen predstavil Poročilo žbe, dokumentarec o domačijskih razmerah glede marihuane, v katerem je detaljno raziskal razmere. Takole pravi med drugim: "Glede na zasege bi lahko rekli, da je pri nas velik delež doma pridelane konoplje (precej manj uvozimo kot pred leti). Ta je tako zunanja kot notranja, pri čemer se slednja močno dviga predvsem zahvaljujoč tehnologiji, ki jo je precej lažje kupiti kot pred leti, ko jo je bilo treba pripeljati iz Avstrije, po možnosti čez mejo. Tako bi lahko rekli, da indoor produkcija počasi prevzema glavni del oskrbe s konopljo, pri čemer se je predvsem velik del rednih uživalcev odločil, da ne bodo več dajali tisoč ali več evrov na leto malim dilerjem, temveč bodo konopljo zase pridelali v domačem laboratoriju."

Letošnja jesen oziroma sezona bo slejkoprej še pospešila notranjo pridelavo. Generalno je bila slovenska žetev zunaj pridelane konoplje slabša od prejšnjih let, osnovni razlog pa je bilo vreme. Izjemna suha vročina, ki se je nakazala v sredini poletja, se je, kot se verjetno vsi spomnimo, sredi poletja tudi prelomila in od tedaj naprej ni bilo več pravega sonca. Prav tako zagatne so bile velike količine vlage jeseni, zaradi katerih je marsikomu pridelek zgnil oziroma splesnel. Vlage!? Slovenija je letos doživela velike poplave, in to ravno v najbolj delikatnem času za pridelek. Sredi septembra, torej tik pred zdajci, je odplaknilo marsikateri skriti nasad ali pa ga vsaj poplavilo. Izpovedi, kakršno je na nekem forumu podal prizadeti vzgojitelj, so letošnji jadikovalski standard: "Tukaj je odplaknilo vse, pa ne ob reki, temveč na pobočjih. Kar pa ni odplaknilo, je zabito v zemljo. Trimetrske rastline so bile prestavljene za petdeset metrov. Kar so imeli pa kolegi v bližini rek, je enostavno zgnilo. Si ne moreš predstavljat, koliko je bilo vode. Hudourniki so bili na takih mestih, kot jih ni bilo še nikoli, ceste so bile spremenjene v reke. Žalost."

K tej veliki naravni katastrofi je treba prišteti še druge standardne nevšečnosti, kot so kraje, pri katerih lahko upravičeno sumiš najboljše prijatelje, in druge nerodnosti. "Ne vem, kaj naj. Lani sem uporabil feminizirana semena, ki pa so se pokazala kot nestabilna, saj jih je napadla neka sušica, letos mi je pa neznanokaj v zraku sredi poletja spridilo vrhunskih osem sadik. Mislim, da bom v prihodnosti uporabljal samo še klone," pa benti Ljubljančan, ki mu je od velikih obetov sredi poletja jeseni preostala samo še ena bilka. Butična.

V ilegalnem svetu dovoljeno domala vse

Letošnji domači outdoor pridelek torej ni obilen, kar pomeni, da bo domačijsko pridelane trave slejkoprej zmanjkalo oziroma da bodo izpad začeli krpati preprodajalci, ti so pa po definiciji ideje o maksimiranju dobička precej neprizanesljivi liki. Tipi, ki travo pridelujejo na veliko, nemalokrat s pomočjo skrajno toksičnih dodatkov. Škropljenje s peskom, da pridobi težo, ali z drobno zdrobljenim steklom, da ustvarijo vtis močne kristalizacije, se jim ne zdi problematično. Kot pravi Cahunek, so slovenski mulci sposobni sami pridelovati dobro konopljo: "Glede vsebnosti THC-ja je bil po mnenju strokovnjakov vrh dosežen leta 2004, potem pa naj bi se vsebnost te ključne psihoaktivne substance v konoplji začela nižati, predvsem zaradi želja na trgu, saj uživalci niso bili zadovoljni z močno konopljo. Tako da gre za delno samoreguliran trg, v katerem ne vidim težav, bi pa bilo ob legalizaciji - državni regulaciji in nadzoru - pridelovanje konoplje bolje prepustiti tistim, ki so se že doslej uspešno, a nelegalno ukvarjali s tem in pridobili razna znanja, kot to prepustiti farmacevtom oziroma državi. Zagotovo marsikdo od pohačev ne bi kupoval Krkine trave, ampak bi jo raje gojil doma."

Vseeno se zdi, da se dosedanjim razlogom za legalizacijo marihuane po novem pridružujejo še zdravstveni. S sodobnimi tehnologijami je nastopil klasičen pridelovalski problem, to je gensko spremenjena in na sporne načine pridelana marihuana. V primeru drugih poljščin so te zadeve regulirane z državno zakonodajo, medtem ko je v ilegalnem svetu pridelovanja konoplje za zdaj dovoljeno domala vse.