Omenimo npr. izvajalce programov usposabljanja za življenjsko uspešnost in programa Projektno učenje za mlade, študijske krožke, svetovalna središča ISIO, središča za samostojno učenje, svetovalce za kakovost. Povezovanje teh izvajalcev v omrežja, ki so razvojno-strokovno koordinirana, je pomemben porok za njihovo kakovost. To je še posebej pomembno zato, ker so ta strokovna omrežja del javne službe na področju izobraževanja odraslih. Dostopna so vsem odraslim državljanom Slovenije, ki se želijo učiti oz. izobraževati ter ob tem potrebujejo svetovanje in strokovno podporo.
S tem pismom želimo izraziti zaskrbljenost za njihovo nadaljnjo usodo. Brez kontinuirane raziskovalne in razvojno-strokovne podpore bodo namreč podvržena postopnemu razkroju, morda celo razpuščanju. Tovrstna podpora je bila doslej zagotovljena, napovedani ali pa že udejanjeni posegi v sistem izobraževanja odraslih z namenom varčevanja pa jo lahko zelo oslabijo. Največjo škodo bodo pri tem utrpeli odrasli udeleženci izobraževanja, ki so jim te javne storitve namenjene.
Zakaj nas skrbi, da bodo strokovna omrežja, kakor tudi druge dejavnosti izobraževanja odraslih v prihodnje odrinjeni na rob, čeprav odgovorni politiki vztrajno zatrjujejo, da temu ne bo tako? Prvi koraki so že storjeni - ukinjen je samostojni sektor za izobraževanje odraslih. Opozarjamo na škodljive posledice, če bodo v imenu varčevanja v prihodnje ogrožene tudi ustanove in dejavnosti izobraževanja odraslih, tako na nacionalni kot na izvajalski ravni. Predvsem to velja za izobraževalne ustanove za odrasle, ki imajo že več desetletij dolgo tradicijo, nekatere od njih tudi 50 let in več. Argumenti stroke so namreč pogosto preslišani ali pripisani zgolj želji po ohranitvi starega stanja, odločitve pa so utemeljene skoraj izključno na potrebi po varčevanju.
Posledice, ki jih lahko prinese ukinjanje ali združevanje strokovnih ustanov ali razpad strokovnih omrežij, bodo zmanjšale dostop odraslim do učenja in izobraževanja. To bo vplivalo na siromašenje ljudi in njihovih okolij, na njihovo zaposljivost ter v nadaljevanju tudi na njihov manjši prispevek v javno blagajno. Posledično bo to vodilo do manj kakovostnih in bolj siromašnih javnih storitev - zgodilo se bo prav to, kar politika s sedanjimi ukrepi skuša preprečiti.
Ob tem velja opozoriti, da je pri odraslih, ki niso vključeni v izobraževanje, imajo slabo razvite temeljne zmožnosti in zasedajo slabša in manj plačana delovna mesta, večja verjetnost, da bodo brezposelni. Ti odrasli zaradi nižjih dohodkov živijo v manj ustreznih bivalnih pogojih, slabše skrbijo za svoje zdravje in so pogosteje prejemniki socialnih pomoči.
V skladu s konceptom vseživljenjskega učenja, za katerega se je deklarativno opredelila tudi slovenska država, je treba izobraževalne možnosti zagotoviti vsem skupinam prebivalstva v vseh življenjskih obdobjih. Gospodarsko uspešne države so že spoznale, da vključenost odraslih v izobraževanje pozitivno vpliva na družbeno blaginjo in socialno kohezijo. Predvsem krepi sposobnost prilaganja različnim spremembam in samoiniciativnost posameznika ter zmanjšuje verjetnost, da bo brezposeln. Prav tako pozitivno vpliva na njegov karierni razvoj in višino plače. Med pozitivnimi učinki velja omeniti še učinke na zdravje, zadovoljstvo in osebnostni razvoj posameznika ter na samoaktiviranje skupnosti, ki je ključna za spodbujanje razpršeno poseljenega slovenskega podeželja, ki pogosto druge infrastrukture sploh nima.
In prav k temu s svojo dejavnostjo prispevajo različna strokovna omrežja v izobraževanju odraslih. Poleg ljudskih univerz, ki predstavljajo zelo pomembno jedro njihovega razvoja v praksi, se tovrstne dejavnosti izvajajo tudi na srednjih šolah, v zasebnih izobraževalnih organizacijah, društvih, združenjih itd.
Ob premisleku o tem, kje zagotoviti sredstva za njihov obstoj, je treba izpostaviti, da je prav področje izobraževanja odraslih eno tistih, ki sredstev za svoj razvoj ni črpalo zgolj iz proračuna, pač pa v veliki meri iz sredstev Evropskega socialnega sklada in mednarodnih projektov. Oslabitev ustanov za izobraževanje odraslih, ki jo lahko prinese združevanje z drugimi ustanovami s področja šolstva, ter posledično slabitev strokovnih omrežij bosta povzročili tudi zmanjšanje možnosti za črpanje evropskih sredstev. Končno slabitev raziskovalnega dela ne bi pomenila zgolj okrnitve andragogike kot discipline, temveč tudi slabitev temeljev za razvojno delo, ki se napaja prav v raziskavah.
Pričakujemo, da bodo snovalci izobraževalne politike pripravljeni prisluhniti potrebam odraslih in argumentom stroke, ki izhajajo iz dvajsetletnega raziskovalno-razvojnega dela, utemeljenega na bogati tradiciji izobraževanja odraslih v Sloveniji. Samo tako je mogoče preprečiti preveč poenostavljeno in strokovno neutemeljeno poseganje v področje izobraževanja odraslih. S tem javnim pismom pozivamo, naj se slišijo opozorila več tisoč izobraževalcev odraslih, ti namreč delajo za več deset tisoč odraslih, ki se morajo in želijo vključevati v izobraževanje.
Dr. Petra Javrh, dr. Tanja Možina, mag. Estera Možina, mag. Tanja Vilič Klenovšek, dr. Nevenka Bogataj, dr. Natalija Vrečer, Natalija Žalec, MAeD (UK), mag. Zvonka Pangerc Pahernik, mag. Margerita Zagmajster, mag. Peter Beltram
