Neverjetno, kaj je prvi podatek, ki ga ameriška televizija izpostavlja pri danskem glavnem mestu: le kaka 2 odstotka prebivalcev dela več kot 40 ur na teden. Preostali čas porabijo za družino, druženje s prijatelji in za razne sproščujoče dejavnosti, od smejalne joge do izdelovanja košar. Mimogrede, Danska je na listi najbolj srečnih, ki jo je lani objavila svetovna organizacija OZN, na prvem mestu, pred Norveško, Švico, Nizozemsko in Švedsko. V Koebenhavnu imajo kar 400 kilometrov urejenih kolesarskih stez. Izbrskali so še dva podatka: do naslednjega leta ne sme biti točke v mestu, s katere ne bi mogli meščani v petnajstih minutah priti do parka ali obale; in še, 96 odstotkov meščanov trdi, da imajo, kadar so v stiski, prijatelja, ki jim lahko pomaga. Naj dodamo, da ima Koebenhavn najboljšo restavracijo na svetu Noma in še kakih sedem, osem vrhunskih gostišč ter izredno ponudbo tržnic na prostem. In, da ne bo pomote, ne govorimo o kakšnem žepnem mestecu, kjer je zdravo življenje zgolj majhen projekt. Koebenhavn z okolico ima skoraj dva milijona prebivalcev.
Drugo mesto pripada mestu, ali, bolje, japonski prefekturi, kjer ljudje živijo zelo dolgo. V povprečju doživijo moški 78 let, kar je približno deset let več od svetovnega povprečja, ženske pa 86 let, kar je celo trinajst let več od svetovnega povprečja. Nekaj naj bi bilo v genih, nekaj v vodi, veliko pa v tradicionalnem načinu življenja. V teh krajih ljudje ves čas po malem telovadijo, niso pretežki, hranijo se z zelenjavo, sojo in ribami. Pijejo zmerno in malo kadijo. Okinava ima okoli 1,4 milijona prebivalcev, ki so še posebej ponosni na svoje parke.
Statistika zdravja govori v prid bogatim, ki so si zgradili svoje resorte, od koder nas budno opazujejo. Gre za mesto, ki ima najmanjšo smrtnost med novorojenčki in skoraj neopazno brezposelnost. Ženske bodo v tem mestu doživele kar 93,64 leta, moški pa 85,66 leta. Je pa življenje kakih 15.200 ljudi povezano z denarjem, saj bi v krajih, kjer je veliko prometne gneče in malo velikih parkov, težko govorili o kakem posebnem zraku: v mestu ali, če hočete, kneževini, je kar trikrat več zdravnikov na prebivalca kot v razmeroma razvitih Združenih državah.
Olimpijsko mesto z več kot dvema milijonoma prebivalcev ima prav posebno strategijo. Drastično so zmanjšali onesnaženje zraka v mestu, ki kot eno redkih v tem delu sveta nima avtoceste skozi mesto. Načrtujejo, da bo do leta 2020 postalo najbolj čisto mesto na svetu. To počnejo tako, da ljudi naseljujejo v mestnem jedru, da hodijo v službo peš ali s kolesom. V mestu je ogromno zelenih površin, ki so od leta 1990 prispevale k 6-odstotnemu padcu emisij ogljikovega dioksida, in to kljub 30-odstotni rasti števila prebivalcev.
Najhitreje rastoče mesto v Avstraliji šteje že več kot štiri milijone prebivalcev in kar težko je verjeti, da je v njem bolj zdravo živeti kot recimo v Kitzbühlu. A CNN je globalno podjetje in interese je treba porazdeliti po kontinentih in velikih mestih, ki naj bi bila kljub vsemu primer, kako velemesta vseeno lahko funkcionirajo – še kar v redu. Imajo veliko zelenih površin, prijazno arhitekturo, nizko stopnjo kriminala, odlično zdravstvo, strpno okolje do različnih narodov in ver… V javnem prometu uporabljajo tramvaje, železnice in kolesa.
Pri CNN se ne ozirajo na promet, gnečo, hrup in neurejene getoizirane četrti v New Yorku. Na lestvico so ga uvrstili, ker je mesto največji sovražnik kadilcev na svetu. Ne kadi se v parkih, na sprehajališčih, v lokalih tako ali tako ne. Kdor hoče kupiti cigarete, mora biti star 21 let. Najcenejša škatla cigaret v mestu, v katerem živi več kot osem milijonov ljudi, stane 10 dolarjev in tudi zato naj bi število kadilcev v mestu v zadnjih desetih letih upadlo za več kot četrtino. Pravijo, da niso sovražniki kadilcev, ampak prijatelji, ki jim hočejo pomagati.
Mesto v južnem delu države, ki ima skupaj s predmestji manj kot sto tisoč prebivalcev, se odlikuje po izvrstni oskrbi za starejše. Njihov projekt Esther, ki naj bi bil prilagojen namišljeni 88-letni upokojenki, ki živi sama, ima tipične težave in bolezni za svoja leta ter hčerko blizu Jönköpinga, je prerasel na državno raven. »Kaj je dobro za Esther?« je osnovno vprašanje, po katerem se ravnajo v zdravstvu, izobraževanju in zaposlovanju. Pravijo, da so zaradi tega koncepta celo drastično zmanjšali potrebe po številu postelj v bolnišnicah.
Na koncu bodo morali celo Američani priznati, da Castro ni bil v vsem najslabši. Na tem mestu recimo govorijo, da ima več kot dvomilijonska Havana najboljše preventivno zdravstvo na svetu. Na Kubi je življenjska doba za ženske 81 let, za moške 76, kar je v povprečju enako kot v ZDA (čeprav zapravijo za zdravstvo kar 22-krat manj). Kuba ima izredno veliko kakovostnih zdravnikov, ki so bojda slabo plačani, in zavidljivo število zdravstvenih domov. Kuba je pravzaprav dokaz, da mora biti zdravstvo v javnih in ne v zasebnih rokah.
Če na Kubi hvalijo preventivo, v Singapurju hvalijo celoten zdravstveni sistem in, uganili ste, gre za javno, državno zgodbo. Konec koncev država potrebuje zdrave državljane. Poleg financiranja imajo še posebne vladne organizacije, ki se ukvarjajo s »podrobnostmi«, recimo urad za promocijo zdravega življenja, ki spodbuja zdravo prehrano, vadbo, zdravstveno vzgojo in redne preglede. V deželi, ki ima pet milijonov prebivalcev, velja, da mora imeti vsak državljan ne glede na dohodke enako oskrbo. Moški živijo 82, ženske 87 let, pri nas kar štiri oziroma pet let manj.
Verjetno ni treba trikrat ugibati, zakaj so se ob koncu odločili za Napo, mesto v Kaliforniji s 70.000 prebivalci. Lahko bi rekli, da je to približno tako, kot če bi se naša redakcija odpravila v Dobrovo, potem pa naprej v akcijo po vinskih kleteh. Ima pa Napa ob izjemno pomirjujočih vinskih gričih in eni najboljših restavracij na svetu French Laundry izredno pomemben, prestižni medicinski center Queen od the Valley. Sicer pa se hvalijo z vso sodobno rekreacijo, še najbolj s kolesarjenjem, in z zdravo, lokalno prehrano.
