V vseh strankah poudarjate slabo gospodarsko stanje v državi in nujne ukrepe za povečanje gospodarske rasti. Kateri so ukrepi, ki jih napoveduje SLS in se razlikujejo oziroma so bolj dodelani kot predlogi drugih strank?

Ne ukvarjam se z drugimi volilnimi programi, niti ne vem, kaj so druge stranke pripravile. Imam svoj delovni načrt, ki mu niti ne pravim volilni program.

Toda naslov tega načrta je volilni program.

Gre za naslov delovne verzije, ki ga bomo spremenili. Volilni programi so kar nekaj, delovni načrt pa pove, kaj boš naredil, vsebuje jasna sporočila in roke. Ključna prioriteta našega delovnega načrta je gospodarska rast, ki jo bomo lahko dosegli le s konkurenčnejšim poslovnim okoljem. Na poslovno okolje moramo vplivati tako z davčnimi kot administrativnimi razbremenitvami. Če bomo na državnozborskih volitvah dobili priložnost, bomo znižali davek od dohodka pravnih oseb, uvedli bomo davčno olajšavo na reinvestiran dobiček za "greenfield" naložbe, uvedli bomo pavšalne davke za mikropodjetja, višina tega davka pa bo odvisna od števila zaposlenih. Ta davčna lestvica bo stimulativna, tako da bodo mikropodjetja zainteresirana zaposlovati ljudi za nedoločen čas, ne pa da jih spodbujamo k iskanju odvodov z zaposlovanjem na črno, z najemanjem študentov. Omenjene ukrepe bomo realizirali do konca prihodnjega leta. Poleg tega bomo uvedli davčne olajšave za novo samozaposlovanje in za družinska podjetja. Pogoj, da se vse to lahko zgodi, je varčevanje v javnem sektorju.

Boste to varčevanje dosegli z reorganizacijo, zmanjševanjem plač...?

Načrtujemo deset ministrstev in mislim, da nam je združevanje resorjev dobro uspelo. Tako bi denimo v ministrstvo za infrastrukturo združili prostor, promet, energetiko in telekomunikacije. Finance in gospodarstvo združujemo v eno ministrstvo, v ministrstvo za sonaravni razvoj bi povezali okolje, kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Kot zelo posrečeno ocenjujem predvideno oblikovanje ministrstva za izobraževanje in zaposlovanje, kamor združujemo šolstvo, visoko šolstvo in tisti del ministrstva za delo, ki vključuje zaposlovanje. Takšna združitev bo prispevala k izobraževanju, ki mu bo sledilo zaposlovanje, ne pa da izobražujemo za zavod za zaposlovanje.

Ampak s tem združevanjem boste, če bo vse drugo ostalo nespremenjeno, prihranili le za pet ministrskih in pet državnosekretarskih plač.

To mora biti izhodišče, da se opravi celotna reorganizacija ministrstev in tudi nižjih ravni. Moja ocena je, da nekaterih uradov in agencij v tem trenutku ne potrebujemo. Morda jih bomo potrebovali kdaj v prihodnosti, zdaj, ko moramo poiskati vsak evro, da bomo razbremenili gospodarstvo, pa jih ne. Poleg tega se ne zavzemam za zniževanje plač, temveč za zmanjšanje mase plač, torej se bo treba skoncentrirati predvsem na zniževanje števila zaposlenih.

Napovedujete odpuščanje v javni upravi?

Tudi. Nesprejemljivo je, da tistih, ki so dobri, ni mogoče nagraditi. Govorim iz lastnih izkušenj. Z mano so ljudje hodili na ministrstvo ob sedmih zjutraj, ob desetih zvečer domov, delali so kot mravljice, pa niso imeli nobenih dodatkov. Minister jih preprosto ni imel možnosti nagraditi. Na uravnilovko ne smemo pristati.

Pravite, da je treba v državni upravi počistiti. Da boste lahko to naredili, je potrebnih cel kup zakonov. So ti zakoni že napisani?

Bodo v prihodnjem letu. To je treba narediti. Bika je treba držati za roge.

Ali katere od strank ne vidite kot možnega koalicijskega partnerja?

Če bomo pred volitvami razmišljali, da bomo koga iz morebitnega sodelovanja že vnaprej izključili, potem nismo naredili ničesar. V zadnjih dveh letih sem poskušal v državnem zboru narediti tudi kakšen korak nazaj, da bi se nekatere stvari le premaknile, da bi kakšen pomemben projekt le realizirali. In to bomo morali narediti v prihodnje. Ne samo jaz, vsi. In tisti, ki danes izključujejo kogar koli, sploh ne bi smeli iti na volitve. Ne mislim, da se moramo zdaj vsi ljubiti. Moramo biti različni. Pri pokojninski, zdravstveni, delovnopravni... reformi pa moramo najti konsenz, da bomo lahko vsi skupaj prepričali ljudi, da je to za državo potrebno.

Torej se vidite v koaliciji tako z Janšo kot z Jankovićem?

Počasi. Ljudi je strah pred prihodnostjo, vse več je brezposelnosti, revščine. Voz stoji sredi blata, ljudje sedijo na vozu in se prepirajo, kdo ga bo potegnil ven, ter čakajo, da bo morda prišel kdo drug in to storil. Glejte, kmet dobro ve, kaj je treba v takem primeru narediti. Najprej morajo vsi stopiti z voza, prijeti rudo in vsi vleči v eno smer. Če to ni dovolj, je prav, da prideta pomagat še desni in levi sosed, in bodo vsi skupaj vlekli voz iz blata. Doslej pa je bilo pri nas tako, da so vsi sedeli na vozu in se prepirali, niso si niti upali stopiti v blato, da se ne bi umazali. Če bomo na tak način razmišljali v prihodnje, ne bomo prišli nikamor.

Ampak zdaj ste morali stopiti z voza in desni in levi sosed sta že prišla.

Natančno to. Po mojem prepričanju potrebujemo najprej predsednika vlade, ki bo krizni menedžer, ki bo dal jasne okvire varčevanju v javni upravi, ki bo dal jasne smernice za posamezna področja, ki ne bo imel nahrbtnika in mu bodo ljudje in ministri zaupali, da bo delal po zdravi kmečki pameti. Potrebujemo razum, ne pa konfliktov, delitve na leve in desne, ne potrebujemo ideologije. Ta nam ne bo dala rešitve, prav tako nam tudi preteklost ne bo dala rešitve. Rešitve moramo iskati za prihodnost; vse drugo je treba pustiti ob strani.

In kot takšnega kriznega menedžerja vidite sebe?

Tudi, seveda.

Koga pa še?

Z drugimi se ne ukvarjam.

Ste že izračunali, koliko bi prineslo znižanje davkov, koliko bi se še lahko zadolževali in koliko boste prihranili z zmanjševanjem stroškov javne uprave?

Konkretnih številk ta trenutek nimam, saj niti ne razpolagamo z vsemi podatki. Treba pa je prisluhniti gospodarstvenikom, ki so bili na srečanju ta teden zelo jasni.

Ste njihovim predlogom - mislim zlasti na povišanje DDV in zadolžitev države za nadaljnjo milijardo evrov - kimali ali ste imeli kakšne pripombe?

Rekli so, naj bomo politiki bolj tiho in predvsem prisluhnemo. Tega sem se - v nasprotju z mojimi kolegi - poskušal držati. Povedal pa sem en stavek, in sicer, da so njihove želje in velika pričakovanja v nesorazmerju s položajem javnih financ. Država bo morala pomagati, a v nekih normalnih okvirih in ne kar po dolgem in počez. Bo pa nekaj treba tvegati, ker druge alternative ni - v tem trenutku si še ne moremo privoščiti, da bi zmanjševali prispevke v eno ali v drugo blagajno, čeprav bi si gospodarstveniki in tudi jaz to najbolj želeli. Nekaj malega se lahko naredi pri razbremenitvi gospodarstva na davčnem področju, veliko več pa lahko naredimo pri administrativnem delu. Nemogoče je, da ima gospodarstvenik denar v žepu, v rokah projekte in ne dobi gradbenega dovoljenja. Na tak način se ne moremo iti gospodarstva.

Poglejmo majhen primer z našega konca. Podjetnik je skušal v Gornji Radgoni postaviti malo pivovarno s petimi, šestimi zaposlenimi, a je obupal in šel v sosednjo Radgono, kjer zadeva funkcionira. Slovenska podjetja odhajajo v tujino, kar pomeni, da naše poslovno okolje ni dovolj konkurenčno in da bodo tuja podjetja še toliko manj prišla k nam. Vsekakor pa jih potrebujemo. Potrebujemo lastniški kapital, tudi tuji.

Kaj pa menite o predlogih za zvišanje DDV?

Ko smo pripravljali naš delovni načrt, je bilo veliko govora tudi o tem, a v tem trenutku zame ta rešitev ne pride v poštev. Izračuni namreč kažejo, da bi predlagani dvig DDV za eno odstotno točko pomenil približno 30 do 40 evrov dodatnih stroškov na člana družine na leto. To za marsikoga ni problem, je pa velik problem za tiste, ki imajo minimalno plačo ali so na socialnih transferjih. Preden se bomo lotevali zadev, ki bi lahko dodatno obremenile bodisi gospodarstvo bodisi ljudi, je treba izkoristiti vse druge možnosti, ki so na voljo.

Na prizorišče vstopajo novi akterji. Koliko so res novi, je sicer stvar diskusije...

…če govorimo o novih obrazih, so bili ti, ko sem konec leta 2007 prišel v politiko, že nekaj let na političnem prizorišču.

Torej ste vi bolj nov obraz?

Če gledamo po tej definiciji, vsekakor, vendar pa gre očitno za razumevanje, da teh oseb ni bilo na državnem političnem parketu.

No, Gregor Virant je bil. Bila sta kolega v prejšnji vladi.

Da. Ko sem prišel v vlado, je bil že tri leta minister.

Prav on vam kot domnevno nov obraz jemlje kar precej volilcev. SLS je namreč delovala kot možna izbira za tiste, ki so si na desni sredini želeli manj radikalno opcijo, kot je SDS. Prav te volilce pa zdaj nagovarja Gregor Virant. Vidite torej v njegovi listi nevarnost za SLS? Se lahko zgodi, da vaša stranka sploh ne pride v parlament?

Ne, kje pa. Vse ankete, ki jih opravljamo, kažejo, da bomo prišli v parlament. Dejstvo je, da so vsi novi igralci, ki so vstopili v igro, pobirali vsem političnim strankam. Zavedam se, da so pobrali tudi nam. Se pa v stranki s tem ne bomo obremenjevali, ne bomo spreminjali naše politične drže, našega razmišljanja, naše retorike. Menimo, da je naša samostojna pot prava. Ta se je pokazala s tem, da je Slovenska ljudska stranka Radovana Žerjava začela rasti in pri tem bomo vztrajali. Verjamem, da lahko kljub novim strankam SLS doseže dober rezultat. Seveda pa težje takšnega, kot bi ga dosegla, če do teh sprememb na političnem prizorišču ne bi prišlo.

Pravite, da ne izključujete nobene povolilne koalicije. Toda ali ne bi bila koalicija SDS, Lista Virant in SLS za vas nevarna? Ne bi imeli v njej nekako vlogo NSi v prejšnji koaliciji?

Odvisno od odstotkov, ki jih bodo posamezne stranke dobile na volitvah. Tudi na osnovi tega se bomo v SLS odločali, kako naprej. Po zadnjih volitvah smo se odločili za opozicijo predvsem zato, ker smo imeli za sabo zelo turbulentno obdobje in smo potrebovali nekaj časa za stabilizacijo stranke in za razmislek, kako naprej. Stranka je danes v odlični kondiciji, vzdušje v njej je dobro, ima tudi dobro izhodišče za volitve in smo optimisti. Verjamem, da je mogoče ponoviti rezultat lokalnih volitev, ko smo dosegli 10 odstotkov.

Je arbitražni sporazum za vas končana zgodba ali bi jo, če bi prišli na oblast, ponovno odpirali?

Arbitražni sporazum je bil sprejet, ljudje so povedali svoje in slovenska politika se mora v tem trenutku osredotočiti predvsem na pripravo dobrega memoranduma oziroma vsebine arbitraže. Pri tem bo treba vključiti vso pamet, vse znanje in vse argumente, ki jih imamo na voljo. Kritičen sem bil predvsem zato, ker se je predmet spora pripravljal v zaprti uradniški druščini na ministrstvu. Zato sem predsednika vlade dvakrat pozval, naj se predsedniki strank na to temo vendarle sestanemo. Bilo bi neracionalno, da bi zdaj ponovno odpirali teme, ki so že zaprte.

V vašem programu se vam je uspelo v veliki meri izogniti klasični ideologiji. Bi bila SLS ponovno pripravljena vstopiti v koalicijo nepomladnih strank?

Kot sem rekel, smo odprti za vse. Glede ideologije pa ne samo da se v mesecu predvolilne kampanje z njo ne bomo ukvarjali, na vprašanja o ideologiji tudi ne bom odgovarjal. Zdaj je čas za druge teme. Tudi naslednji mandat bi morali - ne glede na to, kako bodo karte premešane - ideologijo in preteklost pustiti ob strani.

Kakšno je stališče SLS glede reforme trga dela?

V Sloveniji smo še vedno ujetniki nekega socialističnega razmišljanja in mislim, da je nefleksibilna delovnopravna zakonodaja razlog, da imamo manj zaposlenih. Če bi bila možnost zaposlovanja bolj fleksibilna in bi lahko gospodarstvenik delavca tedaj, ko ga potrebuje, zaposlil, in ga tedaj, ko ga ne potrebuje več, odpustil, bi bilo več zaposlenih. Zdaj pa delavca raje ne zaposli, ker ne ve, kaj se mu bo jutri na trgu dogajalo, in bi bilo to zanj preveliko tveganje. Zato raje koristi različne posredovalce del - dogaja se nam najemanje delavcev kot denimo v Luki Koper - in imamo povsem nepregledne situacije. Trg dela je popolnoma porušen. Če smo že pri sindikalnih zgodbah, naj rečem, da bi bil zelo vesel, če bi kakšen sindikat organiziral stavko takrat, ko se investicija, ki bi prinesla zaposlitev denimo za petdeset ljudi, zaradi administrativnih preprek ne zgodi. Ne pa da stavkajo le, ko neko podjetje propade.

Uvedba malega dela bi na neki način pripomogla k rešitvam, za katere se zavzemate zdaj. Kakšno je bilo vaše stališče ob tem projektu?

Pri malem delu smo bili tako-tako, na koncu smo bili proti.

Kaj mislite z navedbo o nujnosti debirokratizacije sistema javnega naročanja?

Spomnite se "mojega" Šentvida, kjer je šlo marsikaj zelo narobe, država pa ni imela možnosti, da bi koga, ki ni opravil svojega dela, pri naslednjem projektu izločila. Če vam mojster doma ne bo dobro položil ploščic, pri vas ne bo nikoli več delal. V sistemu javnega naročanja to ni mogoče, razen v primeru, da s pravnomočno sodbo dokažeš, da je kdo kaj narobe naredil, in ga potem spraviš na črno listo. Dobro veste, da je to misija nemogoče. Z muko smo dosegli, da je bila prvič v zgodovini sodno unovčena bančna garancija, kar bi lahko bila osnova, da bi se kdo znašel na črni listi. A se to ni zgodilo.

Pri upravljanju državnega premoženja predvidevate večjo odgovornost predsednika vlade. Bi to uveljavili tudi pri debirokratizaciji javnega naročanja?

Tako prejšnjemu ministru kot njegovi naslednici sicer moramo priznati, da sta se trudila debirokratizirati javno naročanje, želeli pa bi, da bi bilo to bolj učinkovito. Pri državnem premoženju pa menim, da je bila AUKN zgrešena zgodba, da s tem nismo pridobili niti transparentnosti niti učinkovitosti, niti nismo preprečili vmešavanja politike v korporativno upravljanje podjetij v državni lasti. Najbolj mi je všeč primer Finske, kjer državno premoženje odgovorno upravlja urad pri predsedniku vlade. Vsaka koalicija, ki dobi zaupanje na volitvah, prevzame tudi polno odgovornost za upravljanje tega premoženja in ne more biti nobenih obvodov ali skrivanj za komer koli.

Se vam ne zdi, da govorjenje o odprodaji državnih podjetij pomeni razglašanje nekakšne razprodaje?

SLS je glede odprodaje državnih podjetij spremenila svoja stališča. Kot veste, je v preteklosti vztrajala, da je treba nekatero premoženje za vsako ceno obdržati v državni lasti, zdaj pa menimo, da se mora država umakniti tudi iz tega gospodarstva, a ne kar čez noč in ne na pamet. Ta umik mora biti zelo preudaren.

V programu napovedujete uvedbo finančne policije, a šele čez tri leta. Je ni mogoče z zakonom postaviti že prihodnje leto?

Če bomo lahko projekt, ki je nujen, realizirali prej, bom zelo vesel. Tudi računskemu sodišču in protikorupcijski komisiji je treba dati več pooblastil. Doslej sta le lajala, karavana pa je šla mimo in se ni nič zgodilo. Mislim, da jima je treba dati zobe, da bosta koga iz karavane tudi ugriznila.

Vendar je državni svet izglasoval veto na zakone, ki bi omogočili učinkovitejši pregon gospodarskega kriminala.

Neobičajno je, da državni svet ob zavedanju trenutne politične situacije in omejenih pristojnostih državnega zbora vseeno izglasuje veto na zakone. Mi bomo zagotovo med drugim podprli ZGD, ki smo ga sami predlagali, bomo pa proti kazenskemu zakoniku, ki, kot kaže, skriva neke nejasnosti, ki bodo v bistvu preprečevale pregon gospodarskega kriminala, namesto da bi bi ga omogočale, na kar so nas nedavno opozorili tudi nekateri priznani pravni strokovnjaki.

Več strank ima v programu zapisano, da bi ukinile državni svet. Kakšen je vaš pogled?

Mislim, da je treba državnemu svetu dati drugo vsebino.

Govorite to zaradi tega, ker je SLS v državnem svetu kar močna?

Nismo več močni, smo pa bili.

Znano je vaše stališče glede družinskega zakonika. Kako boste ravnali, če bo prišlo do referenduma?

Družinski zakonik je v tem trenutku najbolj ideološka tema. Upam, da bo prevladal razum in da te teme ne bomo mešali z volitvami. Bilo bi slabo, če bi ljudje o sestavi vlade za naslednja štiri leta odločali na osnovi tega, ali je nekdo proti družinskemu zakoniku ali zanj.

Volitve so pred vrati. Po volilnem sistemu, ki ga imamo, bodo ponovno prišli v parlament poslanci, ki ne bodo odražali večinske volje volilcev. Se boste v prihodnjem mandatu pridružili strankam, ki predlagajo spremembo volilne zakonodaje z uvedbo preferenčnega glasu?

S preferenčnim glasom bi prišli do liste znotraj volilnih enot. Ponovila bi se že znana situacija, ko so politične stranke nastavljale vrstni red in so v državni zbor prišle osebe po njihovi volji.

V primeru liste bi lahko vsak volilec izbral tistega predstavnika določene stranke, ki mu je najbližji, zdaj pa res nima nobene izbire.

V primeru list bi imel absolutno prednost tisti, ki je v javnosti bolj prepoznaven, prav pa je, da ima vsak volilni okraj nekega poslanca.

Potem pa recimo bobu bob in uvedimo večinski sistem.

To pa bi pomenilo, da bi dobili dva pola.

In SLS zunaj parlamenta.

Morda pa bi bila ravno SLS eden od polov.