Dolarji linden, kot se imenuje uradna valuta, so še kako resnični, ko posameznik, avatar, ki je z vstopom (beri: registracijo) svoj alter ego na primer izživel kot nepremičninski posrednik, na svoj resnični transakcijski račun prejme nekaj tisoč čisto pravih dolarjev. Seveda neobdavčenih, ker resničnost le redko lahko sledi virtualnosti. In v dobi paralelne države, kar Second Life s povsem lastnim gospodarskim tokom in svojo geografsko lego na spletnem naslovu http://secondlife.com/ je, se tam sklepajo veliki posli.

Marca letos je, denimo, na spletni dražbeni strani eBaya posnetek Amsterdama za 50.000 pravih dolarjev kupil neznani Nizozemec. Dotakratni lastnik Kevin Alderman, znan tudi kot avatar Stroker Serpentine, se je namreč potrudil, da je mesto realen prikaz lokacije iz resničnega sveta. Alderman, ki živi v Tampi na Floridi in vodi specializirano prodajalno za seksualne pripomočke, pravi, da ima daleč več prometa v navideznem kot v resničnem svetu.

Junija letos je bilo v Second Lifu kar 132 posameznikov, ki so na mesec zaslužili več kot pet tisoč ameriških dolarjev. A kakor so posledično veliki posli, tudi članstvo kajpak ni brezplačno. Ekonomija deluje tudi obratnosorazmerno, kar pomeni, da dobiš toliko, kolikor si pripravljen plačati. Brez denarja, neke vrste začetnega kapitala, ne moreš sodelovati v resni igri. Brezplačni so le ogledi in "dihanje" v sistemu. Za začetek pa je dovolj slabih deset resničnih ameriških dolarjev, vse drugo je odvisno od posameznikove ambicije.

"Virtualni svetovi so za nekatere ljudi pribežališče, kamor se skrijejo pred resničnim življenjem, nekateri pa tam iščejo tudi kaj več v življenju, morda tudi versko razsvetljenje," je v svojem programskem, a več kot očitno tudi ekspanzionističnem spisu za jezuitski časnik La Civilta Cattolica pred dnevi zapisal akademik Antonio Spadaro in svoje katoliške brate pozval, naj se ne bojijo virtualnih svetov, saj se tudi tam lahko številni spreobrnejo .

Politična konotacija, če v ta krog umestimo tudi versko, je pravzaprav v virtualnem poleg gospodarske izjemno močna: prebivalci so pripravili demonstracije proti G-8, komunistična partija ima 150 aktivnih članov, vnel se je spopad med španskimi socialisti in konservativci, ki se je razplamtel celo z uporabo virtualnih bomb, odpirajo se ambasade (EU in Švedska) in predvolilne pisarne.

Seveda so aktivnosti tudi na drugi, temni strani. Nemška policija je pred časom že opozarjala na možnost širjenja pedofilije, FBI se je ukvarjal z nedovoljenimi igrami na srečo.

"Osebno jemljem Second Life kot 3D-okolje s skoraj neomejenimi možnostmi. To, kar ljudje počno notri, pa ni stvar samega SL-ja, ampak uporabnikov. Skrivanje za alter egi in raziskovanje perverzij obstaja od samega začetka svetovnega spleta. Sam uporabljam SL več kot dve leti in naučil me je ogromno o drugih kulturah in narodih, jezikih, ne nazadnje o Mrkaićevem ultra kapitalizmu. Spoznal sem več osebnosti, kot bi jih v realnem svetu sploh kdaj, in si pridobil veliko dobrih prijateljev, tako iz tujine kot Slovenije," je na spletni strani Dnevnik.si zapisal Attila Blackmountain, eden od Slovencev, ki je že zaslutil poslovno možnost novega okolja: "Second Life ni prav dosti drugačen od realnosti, le izhod iz njega je lažji."

In prav realnost je v Second Lifu naravnost impresivna: v Linden Labs so samo leta 2005 s svojim projektom Second Life zaslužili pol milijarde dolarjev, lani pa je ta številka že presegla magično mejo milijardo "pravih zelencev". Poznavalci pričakujejo, da bo z rastjo virtualnega trga ta postal zanimiv tudi za velika svetovna medijska podjetja, ki bodo svoje znamke poskušala prenesti tudi v svet spletnih iger in si zagotoviti odjemalce tudi v virtualnem svetu.

Trditev Philipa Rosedala, enega od ustanoviteljev Linden Labs, ki pravi, da so virtualni svetovi prihodnost svetovnega spleta, je očitno iz dneva v dan bliže resnici. Second Life je pač le ena od novonastalih in novonastajajočih držav, ki se v virtualnem svetu rojevajo tako rekoč vsak dan...