Paul Johnson se v biografiji Charlesa Darwina večinoma ukvarja z njegovim življenjem. Prihajal je iz ugledne in bogate družine. Njegov oče je bil zdravnik, za študij medicine pa se je kasneje odločil tudi Charles. Slednji je kasneje obupal, saj ni prenesel operacij, ki so jih takrat izvajali še brez anestezije. Raje je izbral teologijo na Camebridgu in se odločil postati duhovnik, a sta ga premamili geologija in zoologija. Kot strastni ljubitelj narave je leta 1831 sprejel ponudbo Roberta Fitzroya, kapitana ladje Beagle, in se z njim odpravil na potovanje okoli sveta.
Pet let na poti je Darwina dodobra spremenilo. Spoznal je različna podnebja, nabral vrsto fosilov in ugotovil, da se vrste skozi čas spreminjajo. Ko se je leta 1836 vrnil v Anglijo, je začel pisati in tri leta kasneje že sestavil načrt teorije evolucije z naravno selekcijo.
Poročil se je s svojo sestrično Emmo Wedgwood, v zakonu pa se jima je rodilo kar deset otrok. Trije so umrli, Darwina pa je najbolj prizadela smrt 10-letne Annie. Tragična smrt ga je prepričala, da je k bolehnosti njegovih otrok prispevalo tudi dejstvo, da sta z Emmo v sorodu. Žena je tolažbo iskala v veri in z njo uspela Darwina prepričata, da je omahoval glede objave teorije evolucije. Ta je luč ugledala šele 20 let po svojem rojstvu.
Vprašanje je, če bi Darwin sploh kdaj objavil svoje ugotovitve, če leta 1858 ne bi prejel pisma neznanega naravoslovca Alfreda Russla Wallacea. Slednji je zbolel za malarijo in med ležanjem v postelji prišel do ideje o tem, da se vrste spreminjajo in da ima naravna selekcija pomembno vlogo pri nastanku novih vrst. Oba sta ugotovitve objavila istega leta, vendar brez vidnejšega odmeva: Wallace se je nahajal v Maleziji, Charles pa je doma objokaval smrt svojega 19-mesečnega sina.
