Glivična bolezen divjega kostanja, imenovana listna sušica, se od prvega pojava v Evropi leta 1950 širi in se pojavlja v različnem obsegu vsako leto, odvisno predvsem od klimatskih pogojev. Gliva prezimuje v odpadlem listju, kjer se spomladi razvijejo spolna plodišča.
Izleteli trosi glive povzročajo primarno okužbo mladih listov. Okoli mest okužbe postanejo listi v juliju in avgustu rdečkasto rjavi, če pa je okužba lista močna, list ovene, se zvije navzgor in odpade.
Po Evropi se zavitkar širi iz Makedonije
Listni zavrtač divjega kostanja oz. kostanjev zavitkar je bil odkrit v Makedoniji, od koder se širi po Evropi. V Sloveniji je bil prvič opisan leta 1995. Njegov razvojni cikel je vezan izključno na divji kostanj. Ličinke pri svojem prehranjevanju uničujejo listno tkivo med spodnjo in zgornjo listno povrhnjico. Posledice prisotnosti omenjenega molja na drevesih so svetle pege na listih, ki ob močnem napadu povzročajo predčasno venenje in odpadanje listov.
Drevesa oziroma deli drevesa, ki mu poleti zaradi opisanih vzrokov predčasno odpade listje, včasih v septembru ponovno odženejo in pričnejo cveteti. Gliva in zavrtač sta sicer nevarna predvsem mladim drevescem, starejšim drevesom pa zmanjšujeta predvsem estetsko vrednost in prirastek lesa.
Preventivni ukrep za preprečevanje bolezni in škodljivca je redno in dosledno odstranjevanje ter sežiganje odpadlega listja, opozarjajo na zavodu.
