Tudi živali so levične

Levičarstvo je pojav, lahko bi rekli tudi fenomen, ki kljub temu, da smo prvi mednarodni dan obeležili že leta 1992, še vedno močno mede znanstvenike in strokovnjake s področja genetike, nevrologije in tudi pedagogike. Zanimivo je predvsem dejstvo, da je levičarstvo tekom zgodovine vseskozi prisotno v praktično povsem enakem odstotku. Okoli deset odstotkov ljudi na svetu piše in vsakdanje stvari počne z levo roko.

Več o mednarodnem dnevu levičarstva si lahko preberete tudi na URADNI STRANI. A previdno, kot opozarja spodnja slika, je ''uporaba desne roke tam prepovedana''. (foto: splet)

Pojav je opazen tudi pri živalih. Podgane in opice so bolj nagnjene k uporabi desne tace, mačke in papige pa pogosteje uporabljajo leve šape in kremplje.

''Že ko sem bil predšolski otrok, sem dal vedeti, da bom levičar. Moj starši se s tem niso obremenjevali, moj dedek pa me je vsakič, ko sva bila sama, na vsak način hotel naučiti pisati z desno, saj da je levičarstvo nenaravno,'' nam je svojo izkušnjo zaupal 23-letnik iz Ljubljane. ''Od tega sem odnesel le to, da z desno znam oblikovati črke do neke meje, sicer pa sem ostal levičar.''

Hudičeva leva in pravična desna

Njegova izkušnja je vse prej kot osamljena, res pa je, da negativen prizvok iz levičarstva v modernejšem svetu že počasi povsem izginja. Demonizacija levičarstva je pogojena, logično, s ''hudičevstvom'' leve roke. Slednje je prisotno v vseh praktično vseh kulturah in religijah, nikjer pa ni navedeno, zakaj in od kod se je prvotno pojavilo.

Katoliška cerkev je že pred stoletji levičarje razglasila za služabnike hudiča. Generacije levičarjev so bile eden za drugim prisiljene v uporabo desne roke, nekateri so bili deležni celo vezanja leve roke na hrbet. Cesare Lombroso, zloglasni doktor iz 19. stoletja, ki je med drugim tudi določil določene obrazne (in rasne) karakteristike človeka ter jih povezal z zločinskostjo, je levičnost videl kot znak patoloških bolezni, primitivizma, divjaškosti in kriminalitete.

Romanski jeziki, kot na primer španščina, imajo podobne izraze za ''pravico, pravilno'' in ''desno'' – derecha. Mladoporočenci si še danes prstane natikajo na levo roko, da s tem ''izženejo hudiča''. Arabci se ''umazanega'' dela telesa, pod pasom, nikoli ne dotaknejo z desno roko, podobno velja tudi v islamu. Celo beduini favorizirajo desno stran, ženske kot manj vredne nikoli ne spijo na tej strani šotora. Japonec se je še nekaj deset let nazaj lahko ločil od žene, ker je bila levičarka. Demonizacijo levice najdemo še tudi pri Maorih, Gvinejcih in raznih afriških plemenih.

(foto: Nataša Magister)

Vsega so krivi možgani

Šele z raziskavami možganov in ugotovitvijo, da vsaka polovica možganov počne svoje, se je počasi začelo ''izganjati hudiča'' iz levičarstva. Nevrologija je že dolgo nazaj prišla do ugotovitve, da leva stran možganov prevzema točno določene funkcije in pa usmerja desno polovico telesa. Obratno velja za desno polovico. Desničarji imajo zato bolj razvito oziroma prevladujočo levo stran možganov. Kot pa so kasneje pokazale raziskave, za levičarje ne velja točno obratno. Slednji imajo namreč različne naloge, denimo lingvistične, različno ali pa enakomerno razdeljene med obe hemisferi možganov.

Pred 5 leti so znanstveniki univerze v Oxfrdu odkrili gen, ki pogojuje levičarstvo. Dr. Daniel Geschwind, profesor človeške genetike, je razložil, da je ''imata levičarstvo in desničarstvo gensko bazo, a sta tako kot višina in teža kompleksna. Do njiju ne vodi le en sam gen.'' Tako tudi raziskave, sledeč katerim so levičarji bolj nagnjeni k nesrečam pri delu z orodjem, bolj dovzetni za alergije, bolezni imunskega sistema, mokrenje, depresije, odvisnost od drog, epilepsijo, shizofrenijo, nespečnost, samomorilnost in težave pri učenju, niso povsem točne. Je pa levo ali desnoročnost vsekakor družinsko pogojena. Starša, ki sta oba levičarja, imata 46-odstotne možnosti, da bo njun otrok levičar, če pa sta oba desničarja, je ta možnost le 2-odstotna.

Levičarji imajo sledeč določenim raziskavam nenavadno dobre vizualno-prostorske sposobnosti ter zmožnosti prostorske predstave. Matematiki, glasbeniki, arhitekti in umetniki so pogosteje levičarji.

Danes se večinoma levičarstvo preiskuje ''zgolj'' kot zanimiv in kompleksen fenomen, povezan z delitvijo nalog in delovanjem možganov, njegova demonizacija pa bo počasi povsem izginila, kar se pozna tudi v učnih in pedagoških programih.

Zgodnji raziskovalci

Seveda se je znanstvenega pristopa k levičarstvu lotilo že veliko strokovnjakov in teoretikov še daleč preden so iznašli rentgensko slikanje možganov. Prvi je bil Platon, ki je levo in desnoročnost povezal s tem, na kateri strani je bil nošen otrok kot dojenček. Otroci mater, ki so jih nosile v levi roki, da so lahko z desno roko počele druge stvari, so se jih držali z desno roko, levo roko pa so imeli prosto za raziskovanje, posledično so postali levičarji. Teorija seveda ne drži, saj bi se z generacijami tako menjalo tudi število levičarjev in desničarjev.

Nekateri zgodovinarji se vračajo k daljnim prednikom, ki so se postavljali na dve nogi. V divjini so bili izpostavljeni plenilcem in nevarnostim, potrebna je bil hitra reakcija. Možgani so si počasi izbrali eno roko, ki bo prevladujoča, saj so tako lahko hitreje reagirali. V skladu s tem so razvili orodje za desničarje, ki se je nato prenašalo iz roda v rod.

Levičarji med slavnimi osebnostmi

Na prvem mestu gre vsekakor omeniti našega bronastega olimpijskega prvaka Rajmonda Debevca, ki sicer ni levičar, je pa obojeročen (ambidekstren). S pištolo strelja z desno roko, kadar pa strelja s puško, vedno uporabi levo roko. Med drugimi umetniki, politiki, glasbeniki, športniki in igralci, ki so levičarji pa so tudi sledeča znan imena: Julij Cezar, Napoleon Bonaparte, Michelangelo, Leonardo da Vinci, Pablo Picasso, Hans Christian Andersen, Charlie Chaplin, Tom Cruise, Nicole Kidman, Ronald Reagan, George Bush, Bill Clinton, Wolfgang Amadeus Mozart, Jimi Hendrix, Bob Dylan, Paul McCartney, Ringo Starr, John McEnroe, Martina Navratilova, Jean-Paul Gaultier, seznam pa se tu nikakor ne zaključi.