Uslužbenec, ki ga delo zanima, bo bolj zavzeto in učinkovito opravljal delo, svojim sodelavcem bo raje priskočil na pomoč, redkeje bo povzročal težave. Omenjena dognanja se zdijo samoumevna, vseeno pa se delodajalci tega premalokrat zavedajo.
Raziskovalci svetujejo, naj se delodajalci, preden najamejo nekoga, malce zamislijo. "Ljudje se prijavijo na delovna mesta iz potrebe, ne nujno iz želje,“ je povedal Chris Nye, psiholog z univerze Bowling Green State.
V tem kontekstu pa obstajajo celo metrične lestvice, ki merijo poslovne želje posameznika. Ugledna metoda je denimo Holland Codes, imenovana po znanstveniku, ki se je ukvarjal s preučevanjem želja. Zaposlene lahko tako delimo na:
realistični zaposleni, ali "tisti, ki delajo“. Sem spadajo kuharji, mehaniki, policisti, športniki ...
raziskovalni zaposleni, ali "misleci". Ti uspevajo v akademskih vodah, znanosti, medicini.
Umetniški zaposleni, ali, "ustvarjalci“. Sem spadajo glasbeniki, PR-ovci.
Socialni zaposleni, ali "pomagači“. Sem spadajo medicinske sestre, socialni delavci, stevardese.
Podjetni zaposleni, ali, "prepričevalci“. Sem spadajo managerji, politiki, detektivi.
Običani zaposleni, ali, "organizatorji. Sem spadajo tajnice, klicni operaterji.
Dejstvo pa je, da nihče od nas navadno ne spada zgolj v en zgornji razred. Po drugi strani pa tudi redko katero delo vključuje obvladovanje zgolj enega področja. Ljudje sicer že desetletja opravljamo razne kvize, ki naj bi nam pomagali ugotoviti, katero delo je za našo osebnost najbolj primerno. Študija, ki jo omenjamo, pa poudarja, da bi le te morali uporabljati zaposlovalci, saj bi tako ugotovili, koga je najprimerneje najeti in si s tem zagotoviti zadovoljstvo v kolektivu.
