Poročilo Living Planet Report združuje podatke o več kot 9000 vrstah divjega življenja celega sveta. Njihovi glavni avtorji WWF (Svetovna organizacija za zaščito divjine) trdijo, da je napredek v okoljevarstvu in klimatskih spremembah ''povsem zamrznjen''. ''Rio+20 je priložnost da se svet končno zresni in naredi dejanski korak naprej,'' je dejal David Nussbaum, izvršni direktor britanskega WWF.

''Občutek za nujnost sprememb moramo dvigniti na višjo raven. Konec koncev menim, da ne gre le za naša življenja, ampak tudi za zapuščino, ki jo bomo prepustili prihodnjim generacijam.''

Poročilo LPR uporablja podatke o različnih vrstah, v povezavi z londonsko Zoološko zvezo (ZSL). Skupaj s še nadaljnjimi raziskavami Mreže Globalnih stopinj, ki oceni kakšno ''okoljsko stopinjo'' pušča človeštvo, ocenijo našo globalno možnost, da preživimo. Gre za skupno poročilo o na primer, izgorevanju fosilnih goriv, uporabi polj za poljedelstvo, porabo lesa in lovljenju rib.

Porabimo 1,5-krat več kot planet proizvede

Sicer pa je naša globalna stopinja trenutno taka, da porabimo 1,5 krat več naravnih zalog, kot jih Zemlja lahko proizvede.

Za letošnje poročilo je ZSL pregledala več vrst, kot kdajkoli poprej - 2600 vrst in več kot 9014 pripadnikov teh vrst. Opazili so kar 30-odstotno znižanje populacije od leta 1970, kar je enaka številka, kot smo ji bili priča že dve leti nazaj. Populacije tropskih vrst so upadle za 60 odstotkov, sredozemske regije pa so priča 30 odstotnemu nižanju populacije divjih vrst. Najhuje so ogrožene vrste v tropskih rečnih jezerih, v katerih je življenja za kar 70 odstotkov manj.

Direktor ZSL, profesor Tim Blackburn je dejal, da se morajo ljudje zavedati, da je narava bolj pomembna od denarja. ''Človeštvo lahko živi brez denarja, brez narave in osnovnih storitev, ki jih ponuja pa ne.''
Eden od osnutkov, ki se jih bo na Riu+20 predlagalo, je tudi, da bi vlade morale razviti in uporabiti ekonomske indikatorje, ki vključujejo tudi oceno ''naravnega kapitala''.