Slavno italijansko mesto v relativni bližini slovenskega primorja je v zadnjem stoletju doživelo občutno pogrezanje zaradi izčrpavanja vode izpod tal. To prakso so v novem tisočletju opustili, pogrezanje pa se je posledično skoraj povsem ustavilo. A le skoraj povsem.
Ameriška in italijanska ekipa raziskovalcev je namreč ugotovila, da se mesto še vedno pogreza in celo nagiba proti vzhodu. Ker gladina vode v beneški laguni vsako leto naraste za 2 milimetra, je skupni učinek obeh dejavnikov 4 milimetrski dvig morske gladine v primerjavi z mestom.
Benetke so že sedaj pogosto soočajo s poplavami, zaradi katerih se morajo sprehajalci po ulicah sprehajati na dvignjenih lesenih deskah. Poplave naj bi sicer omejili leta 2014, ko bo zaključen nov sistem protipoplavnih pregrad, lokalne oblasti pa bodo morale v zaščitni sistem vračunati tudi letno raven pogrezanja, da se bodo lahko pripravili za nevarnosti, ki bodo mestu pretile v prihodnosti.
Član ekipe, ki je zbrala podatke, Yehuda Bock iz oceanografskega inštituta Scripps v Kaliforniji je povedal, da gre za ključne podatke, ki jih morajo upoštevati pri zaščiti Benetk, sicer pa nihče ne ve, kako se bo trend pogrezanja s časom spreminjal.
