Od jutri naprej naj bi v skupek združili vse podatke, ki so jih ločeno zbirale Googleove storitve (denimo Gmail, koledar, Google iskalnik...). Hkrati naj bi tem podatkom dodali tudi podatke tretjih oseb, če so morda povezani z uporabnikom.
Google pač ni neka dobrodelna organizacija, katere namen bi bil zgolj razveseljevanje številnih ljubiteljev brezplačnih storitev po celem svetu. Vir zaslužka je trženje oglasnega prostora kot tudi podatkov o uporabnikih in njihovih navadah. Kar glede na svoje premoženjsko stanje počnejo več kot uspešno. Združevanje vseh podatkov v enotno bazo jih bo naredilo še bolj uspešne in učinkovite. Uporabniku naj bi s pomočjo nove podatkovne baze lahko posredovali specifična oglasna sporočila glede na njihovo lokacijo, iskanja po spletu in ogledane videoposnetke v vseh Googlovih storitvah, ki bi jih potencialno uporabljal.
Zamenjava zasebnih podatkov za brezplačne storitve
Seveda se podobne zadeve dogajajo že danes. O uporabnikih je zbrana skoraj neizmerljiva množica podatkov, o katerih samo upravljavci storitev vedo, komu so jih posredovali. Gre pač za zamenjavo zasebnih podatkov za brezplačne storitve. Ponudniki sicer vsakemu novemu uporabniku predložijo pogoje uporabe in zahtevajo strinjanje z njimi. Toda v skoraj vseh primerih so to dolgovezni teksti, ki niso jasni tudi marsikateremu, podučenemu v pravu. Privlačnost storitve pa je tako močan magnet, da se ogromna večina strinja s predlaganimi pogoji.
Google seveda ni osamljen primer. Tovrstno precej kalno zbiranje podatkov pa povzroča vedno večjo utesnjenost pri uporabnikih. Podobna zgodba v teh dneh je z enim najbolj priljubljenih socialnih omrežij Facebookom. Slednji je bil glede zbiranja in obdelovanja podatkov že večkrat deležen kritik in ukrepov varuhov podatkov. Facebookova aplikacija za mobilne naprave, ki delujejo na operacijskem sistemu Android, naj bi ponudniku storitve omogočala branje kratkih sporočil SMS in prestrezanje telefonskih klicev uporabnikov. Pri Facebooku so to zanikali, vendar so dodali, da res preizkušajo aplikacijo, ki bi uporabnikom v povezavi s socialnim omrežjem omogočala pošiljanje, branje in obdelavo SMS sporočil. Kar pomeni, da bodo tako posredno prišli tudi do teh informacij. Sicer pa obstaja kar nekaj priljubljenih in jasno brezplačnih mobilnih aplikacij, ki menda omogočajo neverjetne stvari, na primer prestrezanje klicev, samodejno fotografiranje in še marsikaj, česar uporabniki niti ne vedo.
Kaj bo storila EU?
Varovanje osebnih podatkov pa ni zgolj in samo naloga oziroma dolžnost uporabnikov. Nad morebitnimi zlorabami morajo pozorno bdeti tudi pooblaščeni varuhi podatkov in opozarjati na anomalije ter jih sankcionirati. Medtem ko so na naši strani Atlantika veliko bolj rigorozni glede morebitnih kršitev in malomarnega ravnanja z zbranimi podatki, so na drugi strani precej bolj prizanesljivi, razen če gre za zbiranje ali obdelavo podatkov z namenom državne varnosti. Ali pa precej nedorečene domislice pod taktirko boja proti ponaredkom, kot je sporazum ACTA. Evropska komisija sicer za letošnje leto napoveduje reformo evropske zakonodaje, med predlaganimi spremembami pa je tudi večja zaščita zasebnih podatkov uporabnikov, ki bodo morali biti na zahtevo zbrisani ali pa v celoti preneseni na drugega ponudnika storitev. Kot je sedaj v primeru telefonskih številk mobilnih telefonov. Zaradi napovedanih sprememb evropske zakonodaje na tem področju je menda že veliko pritiskov s strani informacijsko komunikacijsko tehnološkega sektorja. Googlovo združevanje podatkov so nekateri evropski varuhi podatkov že označili za nelegalno. Toda kakšno moč oziroma vpliv ima lahko EU na odločitve vodilnih ameriških tehnoloških podjetji? Epilog zgodbe bo vsekakor zanimiv.
