Z evolucijskega vidika je "nasilni nagon" proti drugim zgodnjim moškim pomagal pri pridobivanju statusa in družic, v modernem svetu pa se je to preneslo na velike vojne.
Ženske so nasprotno opremljene z "nežnim in prijateljskim" odnosom, kar pomeni, da iščejo miroljubne rešitve, da bi zavarovale svoje otroke, v študiji, objavljeni v publikaciji Philosophical Transactions of the Royal Society B, ki je pravzaprav pregled evolucijskih dokazov tako imenovane "hipoteze o moškem bojevniku".
Plemensko vedenje moških, namenjeno predvsem povečanju možnosti za razmnoževanje, je podobno teritorialnemu vedenju šimpanzov, trdijo strokovnjaki. Ti so preučevali tudi dokaze, ki kažejo, da imajo moški močnejši občutek za skupinsko identiteto kot ženske in da razvijejo trdnejše vezi z drugimi v svoji skupini, če so soočeni z rivalsko skupino.
Čeprav so se nasilni odzivi moških najverjetneje razvili zaradi zunanjih groženj, "morda niso funkcionalni v modernem svetu in so pogosto škodljivi".
Sčasoma se je to pokazalo v velikih vojnah med državami in imperiji, kaže pa se denimo tudi v nasilju med rivalskimi skupinami nogometnih navijačev in mestnih tolp.
Profesor Mark van Vugt, ki je vodil študijo, je povedal: "Rešitev konflikta, ki je v današnjih družbah veliko prepogosta težava, ostaja skrita. Eden od razlogov za to bi lahko bilo dejstvo, da nam je tako težko spremeniti naše nagone, ki so se razvijali tisočletja. Naša raziskava akademske literature kaže, da je človeški um oblikovan na način, ki se nagiba k neskončnim konfliktom z 'zunanjimi'."
"Podobno vedenje vidimo pri šimpanzih. Šimpanzi moškega spola denimo ves čas opazujejo meje svojega teritorija. Če se približa samica druge skupine, jo je lahko prepričati, da ostane v njegovi skupini. Če pa preblizu pritava samec, bo najverjetneje brutalno pretepen in morda celo ubit."
