Fizično uničenje

Internet kot tak je – vsaj znotraj meja neke države – neobčutljiv na uničenje s pomočjo bomb, požarov ali naravnih katastrof. Je bogato prepleten, ocenjuje David Clark, znanstvenik z univerze MIT, eden od "krivcev“ za začetek spleta v 70. letih. "Res bi se morali potruditi, če bi želeli najti točke in z njihovim uničenjem resno ogrozili povezovalnost,“ pojasnjuje.

Eden takšnih primerov se je zgodil 11. septembra ob terorističnih napadih na newyorška dvojčka. Uničenje velikega centra na južnem Manhattnu je povzročilo nekaj lokalnih motenj, a le za petnajst minut, ko so napake odpravili in promet preusmerjali okoli uničenega centra.

Po besedah Clarka je možno blokirati neko drugo državo pri dostopu do dela internetnega "oblaka“. To se lahko stori s poškodovanjem fizičnih kablov, prek katerih se pretakajo podatki med dvema državama. Pod morjem se nahaja omrežje z na tisočimi kilometri kablov; na površje pridejo le na nekaj lokacijah, medsebojno pa povezujejo na milijone računalnikov.

Če bi razstrelili enega od teh centrov, na primer tistega v Miamiju, skozi katerega gre 90 odstotkov internetnega prometa med Severno in Latinsko Ameriko, bi močno omejili dostop do spleta, popravilo pa bi vzelo tudi kar nekaj časa.

Obstoj vsebine

Motnja na mednarodnih povezavah pa ne bi resno ogrozila vsebine. Kopije večine podatkov so namreč shranjene na diskih, na njih pa se podatki ohranijo z električno energijo ali brez nje. Na primer, Google shranjuje tudi predoglede vseh stranki Wikipedie, kar se je kot uporabno izkazalo 18. januarja, ko so stran ugasnili.

Internet je odporen pred fizičnimi napadi, veliko resnejša grožnja za status quo je na primer vladna regulacija oziroma cenzura. V zgodnjih dneh egiptovske vstaje je režim Hosnija Mubaraka naročil "ugasnitev“ celotnega interneta, ponudnikom storitev so namreč naročili, naj prekinejo dostope vseh naročnikom. V preteklosti je do podobnega prihajalo tudi na nekaterih območjih po Kitajski. Egiptovski državljani so se znašli – do spleta so dostopali ali preko mobilnih omrežij, nekateri so vdirali v intranete podjetij.

Omejitve dostopa

Obstaja tudi druga možnost za preprečevanje množičnega dostopa do interneta – vlada bi ga lahko tako obdavčila, da bi bil nedostopen za večino državljanov neke države. Medtem ko nobena država interneta ne more kar ugasniti, lahko pa doseže izredno omejeno dostopnost, pojasnjuje William Lehr z univerze MIT.

Slaba regulacija v kateri koli državi ali na mednarodni ravni bi lahko bistveno okrnila vrednost interneta in njegovo sposobnost širjenja in rasti, pojasnjuje Lehr. Internet oziroma vsaj njegove različice ali izpeljanke bodo tu, dokler bo človeštvo, ogrožena je le odprtost spleta, pravi. Odprtost je dobrodošla tako z ekonomskega kot z družbenega vidika, je pa tudi vir nemalo problemov.

Nenehno namreč vodi v varnostne grožnje in grožnje zasebnosti, pojavlja se ogromno nezaželene elektronske pošte, nešteto virusov in podobnih neprijetnosti. Zato Lehr meni, da bi morali razviti nov varnostni model za varovanje zasebnosti in zagotavljanje varnosti, ki bi hkrati dovoljeval nemoteno funkcioniranje spleta.