Nevtrine so znanstveniki na 730 kilometrov dolgo pot od pospeševalnika v ženevskem Cernu do nacionalnega laboratorija Gran Sasso pod italijanskimi Apenini poslali tudi v drugo, a rezultat se ni razlikoval od prvega poskusa. Nevtrini naj bi torej bili hitrejši od svetlobe. "Njihov rezultat kot tak še zmeraj stoji," pravi vodja oddelka za eksperimentalno fiziko delcev na Inštitutu Jožef Stefan ter vodja slovenskih raziskovalcev pri kolaboraciji ATLAS Marko Mikuž.
Skupina znanstvenikov iz laboratorija v Gran Sassu je zatem objavila poročilo, v katerem so zavrnili ugotovitve svojih kolegov. Številni kritiki poskusa merjenja hitrosti nevtrinov to pozdravljajo, saj so bili od samega začetka prepričani, da je pri poskusu moralo priti do napake, in da nevtrini nikakor ne morajo doseči hitrosti, ki je višja od hitrosti svetlobe. Mikuž na to pravi: "Tu nima nihče kaj za govoriti. Oni so objavili znanstveni članek, tam so opisane meritve. Če njihove meritve interpretirate, tako kot bi vsak osnovnošolec to znal, kažejo, da je izmerjena hitrost višja od hitrosti svetlobe. Če ni nobene napake, je to dejstvo."
Bi odkritje omogočilo potovanje skozi čas?
Nekateri posamezniki so kmalu po meritvah pričeli z ugibanji o potovanju skozi čas. Naš sogovornik je takšne komentarje v trenutku ovrgel. "Če hočete potovati, morate z njimi interagirat, se pravi se morate na nevtrine znat usest, tega pa ne znate. Vsako sekundo gre skozi vas milijon milijard nevtrinov s sonca. Nevtrini s snovjo ne interagirajo in to je bistven del tega. Če z vami ne interagirajo, kako se boste prenašali z njimi?"
Na vprašanje, kaj bi lahko ugotovitev pomenila v praksi, je Mikuž dejal: "Svet ne bi imel nič od tega, ker je z nevtrini zelo težko sodelovati." Prenos informacij, energije ali česar koli drugega z nevtrini, je nemogoč. "Za to morate imeti malo več domišljije kot vsi pisci znanstvene fantastike skupaj," pripomni Mikuž.
Nevtrini so uporabni zgolj zato, da nam nekaj sporočajo. S sonca so uporabni zato, da izvemo, kaj se dogaja v njegovem središču. Praktično jih lahko uporabimo tam, kjer jih imamo veliko in jih nekaj zaznamo, ti pa nam pripovedujejo določeno zgodbo.
"Za fiziko ta poskus veliko pomeni, ker bomo morali mogoče kaj novega najti tudi kje drugje. Neposredne aplikacije z nevtrini ni in je tudi ne bo. Je pa res, da je potrebno, ko nekje poči, pogledat, do kam ta razpoka sega. Če se ta razpoka pozna tudi nekje v sektorju fotonov ali, če hočete elektronov, torej reči, s katerimi znamo delat, s katerimi znamo prenašati energijo in informacijo, potem se stvari spremenijo. Ampak o tem nimamo pojma, zato je najlažja interpretacija, da so se zmotili." Tudi meritev s fotoni in elektroni je veliko in vse kažejo na to, da Einsteinova posebna teorija relativnosti velja. Nenavadno je, da je delec, ki je po vseh svojih izmerjenih lastnostih zelo podoben elektronu, le da nima naboja, ravno v segmentu hitrosti ne samo drugačen, ampak "iz drugega sveta", kot se je izrazil Mikuž.
"A če meritve povzamejo dogajanje v naravi, je to narava. Če vi s svojim razumom ne dojamete narave, je bilo zmeraj normalno. Če je to prava meritev, ne samo, da je mogoče, ampak je to res." Opozoril pa je, da moramo počakati na dodatne kontrolne eksperimente, potem bomo razmišljali naprej. Če je vse res, bo še izjemno zanimivo.
Zaenkrat so nevtrini nerazrešena uganka
Če bo ta rezultat iz Cerna tudi v prihodnosti zdržal, potem bo treba tako eksperimentalno kot v teoriji veliko delat, nikakor pa ne bo preprosto. "Težko si je misliti, kako bi to spravili v naše današnje razumevanje sveta," pravi Mikuž, saj bi to pomenilo, da so nevtrini popolnoma drugačni kot vsi ostali delci.
Nizozemski fizik iz Univerze v Groningenu Ronald van Elburg pravi, da je ugotovil, v čem tiči napaka eksperimenta. Do napake naj bi prišlo, ker ekipa ni upoštevala, da GPS sateliti, s katerimi so merili potovanje delcev, niso stacionirani na Zemlji. "Edina možnost, ki jo jaz vidim, je, tako kot pravi ta nizozemski fizik, neka skupna sistematska napaka, ki je še niso ugotovili. Treba se je zavedati, da je ta razlika v hitrosti - 20 metrov v razdalji oziroma 60 nanosekund – zelo majhna. Sinhronizacija znotraj eksperimenta pa je navadno bistveno boljša kot na nanosekundo," pravi Mikuž. Torej je težko verjeti, da bi se zgodila takšna napaka znotraj eksperimenta. "Z upoštevanjem vseh znanih napak so z zelo veliko gotovostjo dobili rezultat, da so ti nevtrini potovali s hitrostjo, ki je večja od svetlobne."
Mikuž glede napake razmišlja: "Mislim, da se bo v končni fazi izcimilo, da je bila napaka bodisi podcenjena bodisi nek sistematski efekt, ki ga niso pravilno upoštevali. Trivialnih reči tukaj po moje ni bilo. Trditev je prehuda, da bi jo spustili v obtok, preden ste zares gotovi, da ste naredili vse kar zmorete in znate, da bi izključili napako."
Zaključuje, da to ne bi bila prva stvar, ki se je pojavila in je bila kasneje negirana, "takšnih zadev je bilo v zgodovini že kar nekaj."
