Mednarodna ekipa raziskovalcev je izdelala poseben ocenjevalni sistem, da bi lahko določili kolikšna je verjetnost obstoja življenja v vesolju. Rezultate raziskave, ki si lahkonatančneje ogledate tudi na spletni izdaji časopisa Astrobiology.
Raziskava predlaga upoštevanje dveh indeksov – prvi indeks se navezuje na podobnost planeta z Zemljo (indeks ESI), drugi pa na naseljenost planeta (indeks PHI), poroča BBC. "Prvo vprašanje je, če lahko na drugih planetih najdemo podobne pogoje kot jih imamo na Zemlji,“ je dejan soavtor raziskave dr. Dirk Schulze-Makuch iz washingtonske univerze. "Drugo vprašanje pa je, če na planetih izven našega osončja obstaja verjetnost oblikovanja oblik življenja, ki jih poznamo ali pa so nam neznane.“
Že samo ime prvega indeksa, ESI, pove, da so planeti in lune na lestvici razporejeni glede na to kako podobni so našemu planetu. Dejavniki, ki so jih pri tem upoštevali so: velikost, gostota in oddaljenost od starševske zvezde. Indeks PHI pa upošteva različne dejavnike kot so kamnita ali ledena površina, obstoj atmosfere in magnetnega polja. Upošteva pa tudi količino energije, ki je na voljo organizmom in kemijsko sestavo planeta ter obstoj tekočih topil, ki bi lahko bila na voljo za ključne kemijske reakcije.
V našem osončju je Zemlji najbolj podoben Mars
Indeks ESI je zavzel vrednosti od 0 do 1, pri čemer je bila 1 največja podobnost z Zemljo. Ugotovili so, da je Zemlji najbolj podoben Gliese 581g, ki je dosegel indeks 0,89. V našem osončju pa sta Zemlji najbolj podoba Mars z indeksom 0,70 in Merkur z indeksom ESI 0,60.
Znanstveniki so ugotovili, da je največja verjetnost za obstoj življenja na Saturnovi luni Titan. Sledita ji Mars in Jupitrova luna Evropa. Zunaj našega osončja pa bi življenje najbolj verjetno lahko obstajalo na planetu Gliese 581g.
