Raziskovalci so v več desetletjih trajajoči študiji in zbiranju podatkov ugotovili, kako dolgo želve potrebujejo, od dne, ko se izležejo in prvič zaplavajo, do dne, ko se vrnejo na to isto obalo in same prvič izležejo jajca.
Profesor Graeme Hays je povedal, da so ugotovitve o poznem dozorevanju želv razrile, kako ranljiva je pravzaprav njihova vrsta in da bodo morali močno razširiti ter podaljšati programe za ohranitev vrste, če bodo želeli, da so uspešni, poroča BBC.
Želva, ki potrebuje 45 let, da povije svoj prvi zarod, je precej manj odporna na (človeško ustvarjene) smrtne grožnje. Ta želva mora namreč kar 45 let ''paziti, da se ji ne zgodi kaj usodnega'', preden samo sebe z zarodom ''ne nadomesti'', razložijo znanstveniki.
Slediti želvi celo življenje je zelo težko, pravzaprav nemogoče. Zato so raziskovalci raziskavo razdelili na tri dele in s pomočjo tisočerih podatkov preračunali, da v povprečju glavata kareta potrebuje več kot štiri desetletja, da prvič izleže jajca.
Rezultati raziskave bodo naravovarstvenike in vse, ki se trudijo ohraniti izumirajoče živalske vrte usmerile na pravilnejšo pot pri pomoči želvam, da si te povrnejo moči in ''okrepijo svoje vrste'', saj sedaj vedo, da mora ''njihova pomoč želvam trajati desetletja, če naj bi bila uspešna'', pojasni eden od raziskovalcev za BBC.
