Do potrebne energije so gospodinjstva v letu 2009 prihajala predvsem z uporabo lesnih goriv, iz polen, lesnih ostankov, sekancev, peletov in briketov pa so dobila skoraj 17.000 teradžulov energije ali 34 odstotkov vse porabljene energije. Drugi najpomembnejši vir je bila elektrika (23 odstotkov), sledili so ekstra lahko kurilno olje (22 odstotkov), zemeljski plin (devet odstotkov) in daljinska toplota (osem odstotkov). Največ električne energije - 32 odstotkov - so gospodinjstva porabila za velike gospodinjske aparate, kot so hladilne in zamrzovalne naprave, pralni, sušilni in pomivalni stroji ter pečice in mikrovalovne pečice.
Po anketnih podatkih statističnega urada so bila stanovanja v letu 2010 dobro opremljena z električnimi napravami, saj je imelo več kot 99 odstotkov stanovanj hladilnik, 92 odstotkov pa tudi pralni stroj. Stanovanja z zamrzovalno skrinjo in omaro ter sušilnikom za perilo so bila redkejša. Skoraj 97 odstotkov stanovanj je imelo televizijo, 61 odstotkov pa jih je imelo osebni računalnik. Večina gospodinjskih aparatov je bila opremljena z energijsko nalepko, med njimi so prevladovale naprave z energijskim razredom A ali več.
Šestnajst odstotkov stanovanj je bilo opremljenih s klimatsko napravo, toplotno črpalko je imelo nekaj manj kot pet odstotkov stanovanj. Enak odstotek stanovanj je imel nameščene sprejemnike sončne energije, katerih povprečna površina je znašala sedem kvadratnih metrov.
Večina stanovanj - nekaj manj kot 63 odstotkov - je imela v letu 2010 v lasti en avtomobil. Stanovanj z dvema avtomobiloma je bilo nekaj manj kot 30 odstotkov, tri ali več avtomobilov pa je imelo nekaj manj kot osem odstotkov stanovanj. Nekaj več kot 19 odstotkov stanovanj ni imelo avtomobila. Povprečna starost avtomobila je znašala osem let, delovna prostornina motorja pa 1550 kubičnih centimetrov. Z avtomobilom se je v povprečju prevozilo skoraj 13.000 kilometrov na leto.
