Pravijo, da je dosežek "razgrnil tančico“ kvantne realnosti na način, ki je bil predhodno prepovedan v sklopu teorije. Kvantna mehanika je že pred tem sprožala razvnete razprave o naravi reči, ki jih vidimo ali merimo in tem, kar je človeškemu zaznavanju skrito, zabrisala pa je tudi meje med fiziko in filozofijo.

Eno od njenih osnovnih pravil je znano pod imenom Heisenbergov princip nedoločnosti in trdi, da se pri določenih parih meritev natančnost ene meritve izraža v nujni manjši natančnosti druge.

Eden od primerov prikazovanja tega pravila je v eksperimentu z interferometrom z dvema režama. Svetloba, ki je med eksperimentom projicirajo na interferometer, prečka eno od obeh rež. Če se skozi interferometer pošlje dovolj fotonov, se na platnu za njim izriše vzorec interference, vzorca pa ni možno doseči, ko se med projiciranjem opravlja "močna meritev“, s katero bi radi ugotovili, kateri fotoni so prečkali katero režo. Raziskovalna ekipa iz Univerze v Torontu, ki jo vodi Aephraim Steinberg, pa je s pomočjo "šibkih meritev“ gibalne količine fotonov uspelo prestopiti ravno to oviro.

Ekipa je fotone poslala skozi reži, ki sta bil obdelani s kalcitom, ki je rahlo spremenil pot fotonov, sprememba pa je bila odvisna od reže, skozi katero je foton potoval. S pomočjo opazovanja svetlobe na kameri in preračunanem povprečju velikega števila fotonov, ki so prešli aparat, so lahko ugotovili, po katerih poteh so fotoni potovali. Tako so z enim eksperimentom uspeli ohraniti interferenčni vzorec, ki je znak valovne funkcije, in skozi katere režo so potovali posamezni fotoni, kar je lastnost delcev.

Profesor Steinberg je za BBC povedal: "Čeprav pravilo nedoločnosti res prepoveduje možnost, da bi spoznali položaj in gibalno količino delca hkrati, se je izkazalo, da se je možno vprašati 'kaj je povprečna gibalna količina delca, ki je prišel do te točke?' Sicer ne moreš ugotoviti natančne vrednosti za posamezen delec, lahko pa govorimo o povprečjih.“

Marlan Scully z univerze A&M v Teksasu o eksperimentu pravi: "Gre za lepo serijo meritev, ki je brez primere, opravila pa jo je odlična ekipa.“

"Natančen način razmišljanja o njihovem delu se bo raziskoval kar nekaj časa, princip šibkih meritev pa bo postal kontroverzen, a imamo zelo lep eksperiment s temi šibkimi meritvami,“ je dodal Scully.