Po Žagarjevih pojasnilih je bil Nek projektiran in zgrajen za 0,3 težnostnega pospeška (g), "lomiti" bi se začel pri 0,6 g. "To je večji pospešek, kot so ga doživeli na Japonskem," je poudaril. Tik zraven Krškega je potresno zgrajen jez, ki zdrži še močnejše potrese, za jezom pa je bazen, ki bi zagotavljal dovolj vode za hlajenje elektrarne, če bi Sava nehala teči. Električno napajanje je zagotovljeno z različnimi vodi, poleg tega ima dva dizelska agregata, gradijo še tretjega na drugi lokaciji in na drugačen način, je pojasnil na okrogli mizi v Ljubljani.
Jedrska energija ima po Žagarjevi oceni najmanjši vpliv na zdravje na količino proizvedene energije, kar bo ostalo tudi po nesreči na Japonskem. Bodo pa dogodki v deželi vzhajajočega sonca vplivali na razmišljanje, katere lokacije so varne in katere ne.
Predstojnik nuklearne klinike ljubljanskega kliničnega centra Sergej Hojker je prepričan, da jedrska energija ne škoduje, obstaja samo nevarnost nesreče. Z njim se je strinjal tudi asistent na ljubljanski filozofski fakulteti Luka Omladič, ki je poudaril, da jedrske centrale "povzročijo katastrofo, ko se pokvarijo, termoelektrarne pa povzročajo katastrofo, ko delajo pravilno". Po oceni profesorja na ljubljanski filozofski fakulteti Dušana Pluta imajo vsi viri energije z vidika okolja tudi negativne posledice, vključno z obnovljivimi viri energije. Temelji problem Neka, katerega lokacija je bila po njegovih navedbah politično izsiljena, je vprašanje, kaj se bo zgodilo z izrabljenim jedrskim gorivom.
Nek bo obratoval vsaj do leta 2040
S tem se je strinjal tudi dekan novomeške visoke šole za tehnologijo in sisteme Peter Novak, ki sicer meni, da bo Nek obratoval vsaj do leta 2040. "Do konca tega stoletja ne bomo izšli iz jedrskega kroga," je poudaril in dodal, da se spremembe v energetiki dogajajo v časovnih obdobjih med 30 in 50 let. Vendar pa je po Žagarjevih besedah le "rešitev" za izrabljeno gorivo, in sicer v mešanem oksidnem gorivu, ki se ga da reciklirati. Goriva se da reciklirati v višini 26 odstotkov - v Neku danes uporabijo le štiri odstotke goriva, je dejal in dodal, da danes to delajo Francozi, Japonci, Nizozemci in Švicarji.
Plut je sicer prepričan, da bo treba v prihodnje iskati drugačen razvojni vzorec. Pred razmišljanjem o tem, katere vire energije uporabljati, si je treba postaviti temeljno vprašanje - ali se lahko obstoječi razvojni model trajne rast nadaljuje na omejenem planetu z vse večjim številom prebivalstva. Zato je pozval politike v državi, da pristopijo k izdelavi drugačnega razvojnega vzorca.
Za Slovenijo bi bilo treba po njegovem mnenju izdelati tri scenarije. V fosilno-jedrski scenarij sta vključena tako drugi blok nuklearke kot šesti blok šoštanjske termoelektrarne (Teš 6), v drugem scenariju stabilizacije porabe električne energije Teša 6 ni, Nek pa le do leta 2023 (je obnova četrtega in petega bloka ter bistveno večja vloga zemeljskega plina). Tretji pa je radikalni okoljski scenarij, ki izhaja iz zmanjšanja porabe elektrike za faktor 2, zaprtje Neka do 2023, radikalno zmanjševanje fosilnih virov in bistveno večje vlaganje v obnovljive vire energije, je še dodal Plut.
