Tamkajšnji največji trkalnik delcev na svetu LHC, ki je tehnološko najbolj zapletena naprava, kar jo je kdaj zgradilo človeštvo, bo dosegel kolizije delcev pri temperaturah in gostoti, kakršne doslej še nikoli niso bile zabeležene. "V četrtek popoldan so v pospeševalniku ustavili trkanje protonov in ga začeli pripravljati na vnos svinčevih ionov (atomskih jeder brez elektronov - op. p.)," je v telefonskem pogovoru za Dnevnik iz Ženeve pojasnila dr. Despina Chatzifotiadou, fizičarka pri Cernovem detektorju Alice. "Kot veste, je svinec najtežji stabilni element v periodnem sistemu. Sestavlja ga 82 protonov, skupaj z nevtroni pa je njegovo jedro približno dvestokrat težje od posamičnih protonov. Če tako veliko stvar trčite ob enako veliko stvar (pri skorajda svetlobni hitrosti - op. p.), nastaja veliko večja energija. Verjamemo, da bo na mestu trka temperatura dosegla stotisočkratno temperaturo središča Sonca."

Znanstveniki v Cernu pričakujejo, da bodo pri tem nastale posebne razmere, kakršne so v vesolju obstajale zgolj nekaj trenutkov po njegovem nastanku, velikem poku. "Nastala naj bi kvark-gluonska plazma, posebna vrsta snovi, ki je obstajala v prvih trenutkih vesolja, ko so kvarki in gluoni še obstajali v prosti obliki." Danes kvarki, za katere trenutno veljavna fizikalna teorija pravi, da sodijo med najosnovnejše gradnike vesolja in so kot delci nedeljivi, v samostojni obliki ne obstajajo, temveč so "ujeti" v večje delce, največkrat protone in nevtrone. "Zakaj je tako, ne vemo natančno," je povedala Despina Chatzifotiadou.

Detektor Alice, ki je ena od štirih velikih detektorskih naprav, v središču katerih se zaletavajo delci, je bil zgrajen posebej za proučevanje lastnosti kvarkov in gluonov. "Gluoni so nosilci močne sile (ene od štirih osnovnih sil v fiziki - op. p.) in delujejo kot 'lepilo' med ostalimi delci. Prisilijo jih, da ostanejo skupaj." Doslej znanost še nikoli ni uspela opazovati posameznih kvarkov, v naslednjem mesecu - trkanje svinčevih ionov bo trajalo do 6. decembra - pa bi v Cernu to lahko postalo mogoče. Fiziki od trkanja pričakujejo tudi morebitno razjasnitev ene največjih ugank vesolja: seštevek mas treh kvarkov oziroma gluonov, ki v različnih kombinacijah sestavljajo proton oziroma nevtron, namreč znaša zgolj en odstotek končne mase protona ali nevtrona. Iz proučevanja razmer, kakršne so obstajale v najzgodnejšem vesolju, bi lahko dobili odgovor, od kod snov sploh "prejme" manjkajočo maso.