Kot so danes še sporočili iz SODO, bi pozitivne ekonomske učinke uvedbe sistema naprednega merjenja občutili vsi akterji na trgu z električno energijo: odjemalci, dobavitelji in sistemski operater distribucijskega omrežja, pri čemer je nezanemarljiv tudi pozitiven učinek na okolje.
Odjemalci bi med drugim pridobili natančne račune o svoji porabi vsak mesec, večjo izbiro paketov oskrbe in možnost prilagajanja svoje porabe, hitrejši in učinkovitejši postopek menjave dobavitelja, posledično pa tudi z možnostjo nižjega stroška električne energije.
SODO bi s sistemom najprej dosegel občutne prihranke pri delovanju obstoječega sistema merjenja in odčitavanja podatkov, dobavitelji električne energije pa bi pridobili z nižanjem stroškov dela z odjemalci in s prihranki zaradi natančnih podatkov o porabi. Lahko bi tudi razvili nove pakete oskrbe in druge inovativne, nadstandardne energetske storitve.
Za regulatorja pa pomeni takšen sistem učinkovito informacijsko podporo za natančno spremljanje kakovosti oskrbe z električno energijo in podporo za učinkovite postopke zamenjav dobavitelja.
Glede na študijo se lahko z uvedbo sistemov naprednega merjenja pričakuje tudi pozitivne okoljske učinke, saj se z obveščanjem odjemalcev o njihovi dejanski porabi veča njihovo zavedanje o porabi električne energije. Posledično bi se lahko pričakovalo za tri odstotke nižjo porabo električne energije, kar letno pomeni približno 100 gigavatnih ur in 100.000 ton nižje emisije ogljikovega dioksida.
Direktor družbe SODO Matjaž Vodušek ob tem poudarja, da je izvedena študija prvi korak na poti k razvoju omrežij, ki spodbujajo aktivnejše sodelovanje odjemalcev na trgu z električno energijo.
Odprto pa obstaja vprašanje ekonomske upravičenosti. "Kot ugotavlja študija, na ekonomičnost uvedbe sistema naprednega merjenja najbolj vpliva nižanje konice. Brez uspehov na področju nižanja konične porabe sistem naprednega merjenja v Sloveniji tako ni ekonomsko upravičen. Zelo pomembno je tudi, da zaradi nižjih stroškov obratovanja nabavi cel sistem, torej da se izvede masovna uvedba sistemskih števcev za vse odjemalce," pojasnjuje Vodušek.
V Sloveniji se pilotni projekti sistemov naprednega merjenja nekaj let sicer že uvajajo, pri čemer gre pri nekaterih elektrodistribucijskih podjetjih za postopno uvajanje, Elektro Gorenjska pa je sprejela odločitev o masovni uvedbi tovrstnega sistema.
Izmed 13 odstotkov sistemskih števcev - kolikor jih je v Sloveniji glede na celoto -, danes minimalnih zahtevam naprednega merjenja porabe električne energije ustreza le šest odstotkov. Zaradi poenotenega nadaljnjega uvajanja naprednega merjenja je SODO vsa elektrodistribucijska podjetja pozval, da pri uvajanju naprednih merilnih sistemov upoštevajo zaključke študije glede izbrane tehnologije.
Študijo, ki predstavlja enega osnovnih korakov pri razvoju aktivnih omrežij, za katerega je pristojen in odgovoren SODO, je SODO izvedel na poziv ministrstva za gospodarstvo. Študija pri tem upošteva in pokriva vse zahteve evropske direktive glede uvedbe naprednih merilnih sistemov.
Omenjena direktiva članicam nalaga, da do leta 2012 pripravijo ekonomsko oceno dolgoročnih stroškov in koristi izvajanja naprednih merilnih sistemov ter časovni razpored ekonomsko razumne in stroškovno učinkovite uvedbe naprednih merilnih sistemov v slovenski elektroenergetski sistem - do leta 2020 je treba z naprednimi merilnimi sistemi za merjenje opremiti vsaj 80 odstotkov odjemalcev, za katere ekonomska analiza kaže pozitivne rezultate.
SODO bo do konca letošnjega leta izvedel tudi analizo preostalih treh faz v razvoju aktivnih omrežij - novi kriteriji načrtovanja in obratovanja; združevanje razpršenih virov in ostalih elementov koncepta aktivnih omrežij v virtualne elektrarne ter postopno vključevanje novih tehnologij, ki šele prihajajo.
