Izvajalci zdravstvenih storitev že nestrpno čakajo na sprejem splošnega dogovora za leto 2008, saj zamuja kot še nikoli doslej. Šele potem bodo namreč zagotovo vedeli, koliko denarja bodo imeli za redne in koliko za dodatne programe za skrajševanje čakalnih dob. Letos je v splošnem dogovoru predvidenih za 130 milijonov evrov več zdravstvenih programov kot lani, tako da je splošni dogovor vreden 1,57 milijarde evrov. Od tega je med partnerji neusklajenih še 86 milijonov evrov. Predvsem o tem denarju naj bi odločala vlada. Za zdaj ni znano, ali se bo to zgodilo že na četrtkovi seji vlade, saj ministrstvo za finance še ni dalo svojega soglasja. Predvideni znesek namreč za 29 milijonov presega finančne zmožnosti zdravstvene blagajne.

Po izračunih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) zaradi zadnjih posegov ministrstva za zdravje v njihov proračun (povišanje plač zdravstvenih delavcev, predlog splošnega dogovora) že prihodnje leto in vse do leta 2013 ne bo mogoče uvajati novih programov.

Boste vendarle predlagali povišanje prispevne stopnje za zdravstvo ali obstaja še kakšna druga rešitev?

Vse je odvisno od tega, kako se bodo prihodnje leto povečevale plače. Če se bodo v gospodarstvu dvignile za 7 odstotkov, bomo dobili v blagajno tistih 150 milijonov, kolikor jih bomo morali dajati več za plače v zdravstvu. Poleg tega je nekaj rezerv še v boljši organizaciji bolnišnic, mreži javne zdravstvene službe, delitvi dela v zdravstvu… Če je o 100 milijonih evrov rezerv v slovenskih bolnišnicah govoril predsednik sindikata Fides Konrad Kuštrin, potem gotovo so. Samo lastnik bolnišnic, to je ministrstvo za zdravje, se mora ukrepov za racionalizacijo čim prej lotiti.

Toda z ministrstvom za zdravje se niste mogli dogovoriti niti o tem, da bi v splošni dogovor uvrstili kazalnike za merjenje kakovosti, ker so bolnišnice temu nasprotovale.

Temu je nasprotovalo nekaj bolnišnic in ni jasno, zakaj ministrstvo za zdravje, ki je sicer dve leti vodilo pilotski projekt merjenja kazalnikov, to uvedbo odlaga. To še posebno ni razumljivo, ker je naš predlog popolnoma v skladu z makroekonomskimi usmeritvami gospodarskih in socialnih reform vlade, ki predvideva načrtovanje na osnovi podatkov, povečevanje storilnosti ter kratkoročno in dolgoročno finančno stabilnost. Mi samo spoštujemo odločitev vlade.

V vašem strateškem razvojnem programu do leta 2013 opozarjate, da bodo pritiski za več denarja za nove zdravstvene storitve, zdravila in tehnologijo veliki. Denarja z racionalizacijo poslovanja bolnišnic verjetno vseeno ne bo toliko, da bi lahko uvedli vse novosti. Bomo oškodovani zavarovanci?

Tako je. Če racionalizacije ne bo, bomo na slabšem zavarovanci.

Kaj pa za to, da bo denar bolje porabljen, lahko naredi ZZZS?

Začeli smo izmenjavo dobrih praks. Zato na primer 90 odstotkov splošnih zdravnikov bolnike naroča na vnaprej dogovorjen termin, predvidoma do konca letošnjega leta naj bi jih vsi. Bolnišnicam bomo predstavili praktične primere operacij, ki jih v nekaterih bolnišnicah lahko opravijo v enem dnevu, v drugih pa za to še vedno potrebujejo 3 ali 4 oskrbne dni.

Zakaj v splošnem dogovoru, razen za magnetno resonanco in CT, ni navedenih konkretnih izvajalcev za skrajševanje čakalnih dob v specialističnih ambulantah?

Naš predlog za skrajševanje čakalnih dob je bil zelo natančno pripravljen že decembra 2007, ko smo ga dali državnemu sekretarju Žiberni. Imeli smo spisek potrebnih širitev, izvajalce in opredeljeno skupno vrednost 27 milijonov evrov. V ambulantno specialistično dejavnost pa smo se usmerili zato, ker smo prepričani, da ljudje na pregled in diagnostiko pri specialistu ne smejo čakati več kot 3 mesece. Krajšanje čakalnih dob se odmika za vsaj dva do tri mesece, kolikor bo potrebno, da bo sprejet še področni dogovor.

Boste ambulantam, v katerih bodo pred sprejetjem obeh dogovorov opravili več pregledov, dali denar za nazaj?

Seveda za vse opravljene storitve, ki bodo predvidene v širitvah.

Govorite o 3 milijonih evrov za onkološke bolnike v UKC Ljubljana in 2,5 milijona evrov za UKC Maribor?

Ja.

Kako to, da je toliko denarja predvidenega za UKC Maribor, če internistični onkološki oddelek tam sploh še ni začel delati?

Ne vem. Zelo natančno bomo opredelili porabo denarja za širitve teh programov in zelo podrobno bomo kontrolirali njegovo porabo.

Za sprejem v parlamentu je pripravljena novela zakona o zdravniški službi, ki med drugim predvideva podjemne in individualne pogodbe za zdravnike. Ste izračunali, koliko vas bodo stale?

Nikjer ni zapisano, da bo to neposreden strošek ZZZS, lahko pa se zgodi, da bo to podražilo zdravstvene storitve. Tudi pri tem odločanju nas niso zaprosili za mnenje. Podjemne pogodbe so precedens in v urejenem sistemu niso potrebne. Z dvema stavkoma bi to lahko uredili v kolektivni pogodbi, če bi seveda imeli normativ, koliko mora zdravnik v bolnišnici narediti za svojo plačo. Na primarni ravni in za zdravnike v specialističnih ambulantah so normativi znani. Za bolnišnične zdravnike bi jih lahko izračunali. Odločiti se moramo samo, kaj je normalno. Ali je dovolj, da zdravnik pregleda 150 bolnikov na leto, ali je bolj prav, če jih 350? Takšen je namreč ta hip razpon v obremenitvah na zdravnika v Sloveniji med bolnišnicami.

To pomeni potencialno zapiranje nekaterih oddelkov?

Država mora poskrbeti za blagor naroda in urediti takšne anomalije, kot je na primer ta, da imamo bolnišnico, v kateri en pediater zdravi 150 hospitaliziranih otrok v enem letu. Ker je povprečna ležalna doba 2,5 dneva, pomeni, da en pediater na dan zdravi enega hospitaliziranega otroka. Ko sem pregledoval ležalno dobo enajstih oddelkov v eni od slovenskih bolnišnic, sem ugotovil, da je na štirih oddelkih zasedenost le 35-odstotna.

Poleg širitve programov v specialističnih ambulantah je v splošnem dogovoru predvidenih tudi 20 koncesij. Zakaj koncesij in zakaj ne preprosto programov?

Ne vem, kaj je pri takšni odločitvi vodilo ministrstvo za zdravje. V dogovoru tudi ne najdemo našega predloga za 20 dodatnih programov za fizioterapijo, kjer so čakalne dobe dolge tudi po pol leta, in tudi ne obnovljivega recepta, s katerim smo hoteli razbremeniti zdravnike družinske medicine, ginekologe ter zavarovance. Naš predlog je podprlo tudi združenje ginekologov, saj vsak dan k vsakemu ginekologu pride 5 zavarovank samo po recept.

Mislite, da se v splošnem dogovoru lahko še kaj spremeni?

Upam, da se bo…