Huda bolezen je bila za starše seveda šok, vendar sta se z možem, pravi Jeraj-Kampuševa, po nekaj dnevih pobrala in stopila skupaj, saj sta spoznala, da lahko hčeri najbolj pomagata, če sta močna, optimistična in verjameta, da bo vse v redu. Zadnje štiri mesece, kar poteka zdravljenje, je Nina večinoma v bolnišnici, na hematološkem oddelku Pediatrične bolnišnice v Ljubljani, kjer zdravijo otroke z rakom. Nino zdravijo s kemoterapijo, ko bo ta končana, pa načrt zdravljenja predvideva presaditev krvotvornih matičnih celic. Vendar bo to mogoče le, če bodo našli ustreznega darovalca kostnega mozga, kjer te celice nastajajo. "Presaditev kostnega mozga zviša možnost, da se bolezen ne bo ponovila. Če pa se ponovi, je možnost za ugoden izid bolezni manjša," pojasnjuje Ninina mama.
Darovalca še ni
Vendar žal doslej ustreznega darovalca niti v slovenskem registru možnih darovalcev kostnega mozga, ki šteje 6326 članov, niti v svetovnem registru, katerega član je tudi slovenski, niso našli. Najprimernejši darovalec krvotvornih matičnih celic, ki nastajajo v kostnem mozgu, je sicer bolnikov brat ali sestra, ki se v podedovanih tkivnih lastnostih z njim povsem ujema. Žal takšno podobnost najdejo le v 25 odstotkih primerov, pojasnjujejo v Centru za tipizacijo tkiv, ki deluje pri Zavodu RS za transfuzijsko medicino. Med nesorodniki pa lahko najdejo ustrezno ujemanje šele, ko pregledajo vzorce krvi nekaj tisoč ljudi.
Zato sta se zakonca Kampuš odločila, da pomagata pri organiziranju vpisa novih članov v register, saj se z več člani poveča tudi možnost, da najdejo ustreznega darovalca tudi za njuno hčer. Tako sta k vpisu v register ljudi že pozvala. "Mislila sem, da bo prišlo 30 ljudi, a se jih je odzvalo več kot 200," je o tej pozitivni izkušnji povedala Jeraj-Kampuševa. "Veliko ljudi sprašuje, kako lahko pomagajo; odgovorim jim, naj se gredo vpisat v register darovalcev," nadaljuje.
Odkar se soočata s hčerino boleznijo, sta se spremenila tudi z možem. "Vidiš, česar prej ne bi, slišiš, česar prej ne bi. Vidiš, da je sodelovanje, pomoč med ljudmi tisto, kar koristi. Individualizem te ne osreči."
Solidarnost med ljudmi
Prav register možnih darovalcev kostnega mozga Slovenija-Donor, ki ga vodijo pri Centru za tipizacijo tkiv, ki deluje v okviru Zavoda RS za transfuzijsko medicino, je lep dokaz solidarnosti med ljudmi. Število ljudi, ki so pripravljeni darovati kostni mozeg, namreč neprestano narašča: od konca leta 2003, ko je k povečanju števila članov registra pozvala za levkemijo obolela umetnica Irena Grafenauer in je register štel le 439 članov, se je do 25. marca letos za to, da so pripravljeni darovati kostni mozeg, odločilo že 10.036 ljudi. Desettisoči član registra je bil ljubljanski srednješolec Samo Stergel. "Za možnost vpisa v register sem izvedel na šoli, hodim na Srednjo šolo za elektrotehniko in računalništvo, odziv pa je bil velik. Bolj kot vprašanje, zakaj sem se odločil, da bom darovalec, se mi zdi primerno vprašanje, zakaj ne bi bil; razen nekaj bolečine po odvzemu kostnega mozga drugega razloga proti pravzaprav ni," je povedal.
Do zdaj je kostni mozeg darovalo 14 slovenskih darovalcev, in sicer za bolnike iz drugih držav. Darovalci iz Nemčije, ZDA, Velike Britanije, Slovenije, Italije, Norveške, Francije, Češke in Avstrije pa so kostni mozeg darovali za slovenske bolnike, in sicer so v zadnjih šestih letih v UKC Ljubljana in na Pediatrični kliniki izvedli 44 nesorodnih presaditev kostnega mozga.
