Polovici so bolečine oteževale opravljanje običajnih opravil, 12 odstotkov pa jih je bilo zaradi bolečine v križu celo na bolniškem dopustu. "V ljubljanski porodnišnici rodi približno 6000 žensk na leto in če trpi vsaka druga ženska, jih je samo tukaj 3000 z bolečinami v križu," je razširjenost teh težav opisala mag. Darija Šćepanović, višja fizioterapevtka in predavateljica na Visoki šoli za zdravstvo v Ljubljani.
Hormon relaksin
Vzrokov za bolečine v hrbtenici med nosečnostjo je veliko, od spremenjene telesne drže, povečane ledvene krivine, žilnih učinkov, zadrževanja tekočine v telesu, pritiska maternice na živčne korenine do fizično napornega dela v nosečnosti in drugih. Vendar zadnje ugotovitve poglaviten vzrok pripisujejo hormonskim spremembam. "Hormon relaksin med nosečnostjo mehča vezi v medenici, da bo ženska lahko rodila. Ne mehča pa samo porodne poti, ampak tudi vezi, ki obdajajo medenico. Zato so medenični in hrbtenični sklepi bolj gibljivi in s tem bolj nestabilni, prihaja do nepravilnih oziroma čezmernih obremenitev teh sklepov in posledica je bolečina," je razložila Šćepanovićeva. Ker je raven hormona relaksina najvišja v prvem trimesečju, se lahko tudi bolečine v križu pojavijo zelo zgodaj v nosečnosti. Če bolečino ustrezno obravnavajo, večinoma kmalu po porodu izgine, če pa ne, lahko bolečina preide v kronično, ki lahko traja tudi 18 mesecev po porodu. Ženske so lahko zaradi te bolečine zelo prestrašene. Boli jih globoko v zadnjici, imajo občutek nestabilnosti, najbolj pa jih zaboli, ko se premaknejo, težko tudi ležijo na hrbtu. Dobra novica pa je, da je mogoče zelo dobro pomagati, in sicer z ustrezno terapijo, ki zmanjšuje bolečino.
Terapevtske vaje
Najučinkovitejše so terapevtske vaje za stabilizacijo hrbtenice in medenice. To niso klasične vaje za trebušne ali hrbte mišice, ampak ženska z vajami krepi globoke trebušne in hrbtne mišice, ki so odgovorne za stabilnost ledvenega dela hrbtenice in medenice, pa tudi mišice medeničnega dna. "Osnovna vaja deluje protibolečinsko in bolečina lahko v nekaj dneh popolnoma izgine ali pa se zmanjša," je povedala Šćepanovićeva. Opisujejo tudi preventivne učinke.
Bolečino zelo zmanjša tudi tako imenovani medenični pas, saj deluje kot zunanja opora medenici, ki stabilizira čezmerno gibljive sklepe. Priporočajo še masažo z ledom, nežno površinsko ogrevanje bolečega dela, počitek in razbremenitev v udobnem položaju.
Zaleže tudi TENS, protibolečinska električna stimulacija. Vendar se te terapije zaradi nejasnosti vpliva električne stimulacije na maternico in plod ne sme uporabiti do 37. tedna nosečnosti.
Ob izvajanju vaj za stabilizacijo hrbtenice in medenice mora nosečnica skrbeti tudi za dobro telesno držo, za srčno-žilno zmogljivost, pri čemer priporočajo vadbo v vodi pod vodstvom usposobljenega vaditelja, hojo s krajšimi koraki, naučiti pa se mora tudi pravilnega pripogibanja, dvigovanja, vstajanja iz postelje, s čimer se izogne čezmernemu obremenjevanju teh sklepov. Če so bolečine hude, je treba pazljivo ravnati pri raztezanju mišic, saj bi čezmerno raztezanje še povečalo nestabilnost sklepov. Zato se je treba izogibati tovrstnim neustreznim položajem, na primer pri jogi ali drugi obliki vadbe, če jo nosečnica izvaja.
Bolečina v križu ne vpliva na porod, je dejala Šćepanovićeva, vendar je pomembno, da ženska, ko pride rodit, opozori, da je imela hude bolečine v križu in se babica posvetuje s fizioterapevtom.
