Take rezultate je dala raziskava o kronični bolečini v Sloveniji, ki so jo pri Slovenskem združenju za zdravljenje bolečine na reprezentativnem vzorcu ljudi opravili junija 2006.
Raziskavo so opravili, da bi rezultate primerjali z rezultati velike evropske raziskave o kronični bolečini, objavljene maja 2006. Slovenija vanjo ni bila vključena, metodologija pa je omogočala izvedbo primerjalne raziskave tudi pri nas. Z raziskavo so dobili tudi vpogled v način zdravljenja bolečine pri nas in kako so bolniki z zdravljenjem zadovoljni. Izsledki niso bili prav ugodni.
Trpi četrtina ljudi
"Razširjenost kronične bolečine je večja, kot smo pričakovali," je povedala prim. Jelka Pirc, dr. med. Kronična bolečina je bolečina, ki traja več kot šest mesecev, s takimi bolečinami pa se sooča kar 23 odstotkov ljudi. Večji delež prebivalstva s kronično bolečino so zabeležili le v Italiji, na Poljskem in Norveškem, kjer s kroničnimi bolečinami živi 30 odstotkov ljudi. Med v raziskavo vključenimi državami imajo najmanj kroničnih bolečin Španci, saj je to težavo omenilo le 12 odstotkov ljudi. Še posebno zaskrbljujoča je visoka pojavnost močne kronične bolečine (ta bolečina je na lestvici od 1 do 10 ocenjena od 8 do 10), saj je skoraj polovica ljudi s kronično bolečino imela močno bolečino.
Ženske trpijo bolečino dvakrat pogosteje kot moški, največ bolečine pa je v skupini starejših od 60 let. Kar 98 odstotkov anketiranih je imelo bolečino, ki ni bila povezana z onkološkimi boleznimi, kar je primerljivo z evropskimi rezultati. Neonkološka bolečina se je najpogosteje pojavljala v križu, hrbtenici, okončinah in sklepih. Povprečno je trajala 4,8 leta, pri polovici bolnikov pa več kot 5 let. Več kot tretjina anketiranih je bila zaradi kronične bolečine vsaj enkrat v bolniškem staležu, ki je trajal povprečno 29 dni.
Zanimivo je tudi, da je pojavnost kronične bolečine večja med manj izobraženimi prebivalci, s stopnjo izobrazbe pa delež ljudi z bolečino pada. Raziskovalci ugibajo, ali je vzrok v tem, da delajo manj izobraženi v težjih delovnih pogojih, imajo slabši socialni položaj in s tem manjši dostop do informacij, ali da morda drugače doživljajo bolečino. Večina ljudi je poiskala pomoč pri zdravniku, vsak tretji tudi pri alternativnih metodah zdravljenja.
Za lajšanje bolečine najpogosteje jemljejo različna nesteroidna protivnetna zdravila, kot so naklofen, malgezin, ibuprofen, olfen, voltaren in druga, ter zdravila na osnovi paracetamola. "Skrbi pa, ker nesteroidne antirevmatike uporabljajo tudi za lajšanje močnih bolečin, a lahko ta zdravila ob preveliki uporabi povzročijo neželene stranske učinke, predvsem v želodcu in črevesju," opozarja Pirčeva. Bistveno manj kot v Evropi pa uživajo opioide, tako šibke kot močne. "Ali jih ljudje ne želijo jemati ali pa jim jih zdravniki niso ponudili," na vprašanje, zakaj tako, odgovarja zdravnica. Skoraj četrtina vprašanih zdravil ne jemlje, med tistimi, ki jih jemljejo, pa bi si tretjina želela močnejše zdravilo. "Zdi se, da kronično bolečino še vedno pogosto obravnavamo kot simptom in ne kot bolezen, ki jo je treba zdraviti," razmišlja Jelka Pirc.
Potrebna je sistematična obravnava
"Dejstvo je, da je v Sloveniji vse preveč ljudi, ki živijo z bolečino," ugotavljajo pri Slovenskem združenju za zdravljenje bolečine. Pogrešajo predvsem sistematično in enotno obravnavo bolnikov, ki bi jih lahko zdravili z opioidi. V ta namen so pri združenju že pripravili ustrezna priporočila, pričakujejo pa sprejem tovrstnih smernic na nacionalni ravni. Opozarjajo, da ima bolnik s kronično bolečino pred samo normalno pričakovano življenjsko dobo. Da bi bolečina kar najmanj posegala v njegovo življenje, pa je potrebno ustrezno zdravljenje, pri katerem naj bolnik sodeluje kot partner. Vendar naj bo zdravljenje z zdravili le del protibolečinske terapije. V primerjavi z Evropo namreč pri nas premalo uporabljamo druge načine zdravljenja, kot so fizioterapija in vedenjsko-kognitivne metode.
Pri združenju si prizadevajo, da bi bolečina postala peti vitalni znak, ki bi ga vpisovali v bolnikovo dokumentacijo o poteku bolezni, tako kot na primer beležijo temperaturo in krvni tlak. Menijo še, da je čas, da bi tudi v Sloveniji že začeli razmišljati o centrih za multidisciplinarno obravnavo bolnika s kronično bolečino.
