Dokazano učinkovito
Vodja centra doc. dr. Žarko Finderle, dr. med., pojasnjuje, da je tovrstno zdravljenje lahko celo nujno, na primer pri hudih zastrupitvah z ogljikovim monoksidom ali pri potapljaški oz. dekompresijski bolezni, ali pa je lahko učinkovito dodatno zdravljenje. Gre na primer za poškodbe tkiv, ki nastanejo po obsevanju, ko začne propadati drobno žilje, in sčasoma lahko nastanejo rane, ki se ne celijo. Ob kirurški intervenciji in antibiotikih je hiperbarična komora dobra dodatna terapija tudi pri bolnikih s kroničnim vnetjem kosti in kostnega mozga, pa tudi pri ranah, ki se slabo celijo, na primer zaradi slabega pretoka, če arterije niso preveč zamašene.
Glede na klasifikacijo evropske komisije za baromedicino v drugo kategorijo sodijo zdravstvene težave, kjer je dodatno zdravljenje s hiperbarično komoro smiselno po presoji, saj ni dovolj raziskav, ki bi potrdile, da to zdravljenje bistveno izboljša zdravstveno stanje. Sem spadajo na primer opekline, nekatere infekcije, slepota zaradi slabe prekrvavitve mrežnice itd.
V tretjo kategorijo sodijo indikacije, pri katerih vsaj za zdaj ni dovolj dokazov, da bi zdravljenje s hiperbarično komoro imelo kak učinek. "Tukaj se zelo veliko govori o cerebralni paralizi. Običajno tak bolnik potrebuje veliko terapij, celo do 200, a so dokazi o učinkovitosti dokaj pičli in stroka zato tovrstnega zdravljenja ne priporoča," razloži Finderle. Podobno je pri multipli sklerozi. Ponekod s komoro zdravijo tudi poškodbe možganov, ko pride do njihovega otekanja. Kisik, ki ga bolnik vdihava v komori, zmanjšuje otekanje, vendar je zdravljenje takega bolnika, ki je sicer na intenzivnem oddelku priključen na številne aparature, težko izvedljivo.
Pod pritiskom dihajo čisti kisik
Zdravljenje s hiperbarično komoro je precej enostavno. Pacienti dve uri sedijo v "cisterni" z okni in prek maske dihajo čisti kisik. V komori v tem času pritisk povečajo običajno na vrednost 1,5 bara, kar je enako, kot bi se človek v vodi potopil 15 metrov globoko.
"Kisik po telesu vezan na hemoglobin prenašajo rdeče krvničke. Če je človek zdrav, so krvničke že pri običajnem pritisku polne kisika in ga več ne morejo sprejeti. Pri povečanem pritisku pa se kisik v večji meri v krvi raztaplja. Ta kisik s krvnim obtokom potem prihaja do tkiv, ki so poškodovana," učinkovanje komore razloži zdravnik. Kisik ima veliko učinkov: če pride na področje, kjer je kisika zaradi slabe prekrvavitve premalo, že to pomaga procesu celjenja. Ima tudi učinke na bakterije, zlasti na anaerobne, ki ne marajo kisika, in upočasni njihovo razmnoževanje ali proizvodnjo strupov, vpliva pa tudi na izboljšanje obrambnih sposobnosti belih krvničk in te lažje ubijajo bakterije. Pri zastrupitvi z ogljikovim monoksidom je težava v tem, da se ta veže na hemoglobin in pri tem tekmuje s kisikom, prav tako se v celicah veže na nekatere encime in lahko zavira njihovo delovanje. Če pri zastrupljencu kisik dovajajo v telo pod višjim pritiskom, ta hitreje izrine ogljikov monoksid in ta naredi manjšo škodo; škoda je tudi tem manjša, čim prej ga začnejo zdraviti. Pomembni so tudi učinki kisika na drobno žilje, kjer poteka izmenjava hranil in kisika med krvjo in tkivi, nadaljuje Finderle. Kisik namreč ugodno deluje zlasti na plast celic na notranji strani žil in ponovno vzpostavi mikrocirkulacijo - podobno, kot učinkujejo nekatera zdravila.
Pri zastrupitvah z ogljikovim monoksidom je običajno potrebna ena sama terapija v hiperbarični komori, pri drugih indikacijah pa več: po obsevanju ali pri celjenju ran od 20 do 30, pri kroničnem vnetju kosti pa tudi od 30 do 40 terapij. Učinek zdravljenja zelo poslabšujeta kajenje in sladkorna bolezen.
Kratkotrajni stranski učinki
Vendar je kisik tudi strupen in dlje ko ga dihamo ali pod večjim pritiskom ko ga dihamo, večji so njegovi neugodni učinki. Pod zvišanim pritiskom namreč nastajajo kisikovi prosti radikali oziroma reaktivne kisikove spojine hitreje kot običajno. Na možgane oziroma centralni živčni sistem lahko učinkujejo neugodno, kar bolnik občuti kot slabo počutje, slabost, mravljinčenje, šumenje v ušesih in spremembe vida. Po drugi strani lahko kisik draži sluznico v pljučih. Vendar so stranski učinki kratkotrajni in izginejo, ko bolnik konča terapijo. Po Finderletovih besedah imajo bolniki še največ težav z izenačevanjem pritiska v ušesih in obnosnih votlinah in jih lahko začne boleti bobnič.
