Znanstveniki z Michigan State University so več kot tristo parov dvojčic povprašali o njihovi samopodobi. Ugotovili so, da je "idealizacija vitkega" v 43 odstotkih podedovana.
Seveda tudi okoljski dejavniki vplivajo na to, ali posameznik čuti pritisk, da mora hujšati. Toda kulturni vplivi, kot je denimo prikazovanje vitkih žensk v medijih, niso tako pomembni kot individualne izkušnje, kot denimo udeleževanje plesnih vaj in neposredno primerjanje z ostalimi, so dodali strokovnjaki.
Sodobno enačenje vitkosti z lepoto je pogosto označeno kot glavno vodilo k razvoju prehranjevalnih motenj. Jessica Suisman, ki je vodila študijo, pravi: "Vsi smo vsakodnevno bombardirani s sporočili, ki poudarjajo vrednote vitkosti, toda zanimivo je, da le nekatere ženske ponotranjijo vitkost kot ideal. To kaže, da so zaradi genetskih dejavnikov nekatere ženske bolj dojemljive za takšen pritisk kot druge."
Znanstveniki so izpraševali dvojčice, stare med 12 in 22 let. Vprašali so jih, kako dojemajo svoja telesa, koliko si želijo, da bi bile videti kot ženske v filmih in revijah in podobno. Ko so pri vsakemu dekletu ocenili stopnjo "idealizacije vitkosti", so primerjali odgovore enojajčnih dvojčic z odgovori dvojajčnih. Pokazalo se je, da imajo enojajčne dvojčice veliko bolj podobne stopnje tovrstne idealizacije.
Študija je tudi pokazala, da so širši kulturni vplivi, kot so denimo mediji, manj pomembni kot osebni dejavniki. Če ima ena dvojčica osebne izkušnje, ki ji govorijo, da je bolje biti vitek, potem ima to veliko večji vpliv, kot pa če bi to ugotavljala le prek medijev. Suismanova je dejala, da jih je to presenetilo, saj so bili prepričani v nasprotno – da bodo imeli mediji večji vpliv na dekleta.
