Živčec Kalanova, ki je specialistka družinske medicine, v svojem programu kot glavni cilj postavlja zagotavljanje visokih standardov in odličnosti pri delu zdravnikov in zobozdravnikov. Poleg tega kot enega izmed glavnih ciljev postavlja zaščito slovenskih zdravnikov oz. zobozdravnikov pred nelojalno konkurenco neustrezno usposobljenih zdravnikov oz. zobozdravnikov iz tujine.

Zdravljenje je pristojnost stroke, ne politike

Prav tako namerava ekipa Živčec Kalanove pozornost nameniti vzpostavitvi infrastrukture za organiziranje zaposlitve v primeru izstopa zdravništva iz sistema javnih uslužbencev. Med cilji navaja tudi okrepitev strokovne avtonomije in samoregulacije. Kot je dejala se želi v avtonomijo zdravništva pogosto posegati z zakonodajo in podzakonskimi akti, različne inštitucije pa bi "rade zdravnikom zapovedale, kako zdraviti. To ne gre," pravi Živčec Kalanova. "Zdravljenje je absolutna pristojnost stroke".

Tudi Sojar, ki je kirurg in vodja transplantacijske dejavnosti v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana, v svojem programu izpostavlja, da je treba utrditi neodvisnost zdravnikov in zobozdravnikov v sistemu zdravstvenega varstva. Meni, da bo treba prevetriti sedanji način ugotavljanja potreb po posameznih specialistih in razmisliti o možnosti povečanega vpliva razpisovalcev posameznih potreb.

Po njegovem mnenju je nedvomno treba nadaljevati z uvajanjem normativov za obseg dela. Prizadeval si bo, da bodo sistem rednih strokovnih nadzorov naredili učinkovit z namenom izboljšanja kakovosti njihovega dela in z namenom zavarovanja interesov članov zbornice.

Ugled zdravništva in zbornice

Sojar opozarja, da je zaupanje v zdravništvo in zobozdravništvo v zadnjih letih močno upadlo, ta trend pa namerava obrniti. Medtem pa sedanja predsednica zbornice meni, da ugled zdravništva temelji na znanju in strokovnosti, ne pa na interpretacijah nezadovoljnežev skozi medije. "Bolniki nam verjamejo, ker se zelo izobražujemo in želimo prispevati maksimalno znanje za njihov dobrobit. Ugled ne temelji na izjavah posameznikov," je prepričana.

Prostovoljno oz. obvezno članstvo

Sojar si sicer želi, da bi bila zbornica organizacija, v katero bi se vsi zdravniki in zobozdravniki želeli vključiti, ne glede na to, ali bi bilo članstvo obvezno. Vendar pa meni, da bi bilo treba razmisliti o prednostih in pomanjkljivostih prostovoljnega oz. obveznega članstva v zbornici. Živčec Kalanova pa ocenjuje, da slovenski zdravniki podpirajo obvezno članstvo v zbornici.

Članarina in financiranje zbornice

Živčec Kalanova priznava, da članstvo mogoče ne podpira višine članarine, a opozarja, da je ta določena skladno z zakonom. V programu je kot cilj zastavila povečanje finančne stabilnosti zbornice. "Če ima zbornica avtonomijo tudi na področju financiranja, se ta članarina lahko resnično postavi v simboličnih zneskih," je dejala . Za prihodnji mandat, če ga bo dobila, Živčec Kalanova obljublja, da bo predlagala znižanje plače, ki jo dobiva kot predsednica zbornice, ter da bodo dodelili letne štipendije tako za pomoč otrokom preminulih članov zbornice kot tudi štipendije študentom medicinske fakultete.

Sojar meni, da je treba v tem trenutku razmišljati o tem, kako zbornica finančno posluje. Kot je dejal, bo v primeru izvolitve naredil vse, da se pregleda in oceni, ali je ta višina članarine potrebna za takšno delovanje zbornice. Ob tem opozarja, da finančni načrt vračila posojila za objekt zbornice Domus Medica temelji na predpostavki, da je članstvo in plačilo članarine obvezno za vse zdravnike in zobozdravnike.

Nadzor nad delom zdravnikov mora ostati v rokah zbornice

Tako Živčec Kalanova kot Sojar menita, da mora strokovni nadzor nad delom zdravnikov ostati v rokah zbornice. A bi bilo treba po Sojarjevih besedah spremeniti nadzor nad zdravništvom, ki ga opravlja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije kot plačnik zdravstvenih storitev. Po njegovem mnenju bi bilo treba začeti razmišljati tudi o posebnih nadzorih, ki bi ga po točno določenih kriterijih opravljale posebne agencije, kot to poznajo v nekaterih državah.

Fides podprl Sojarja

Živčec Kalanova tokrat ni prejela podpore glavnega odbora sindikata Fides, soglasno so namreč podprli Sojarja, ki jih je prepričal s "svojim dosedanjim profesionalnim delom na poklicnem področju in odnosom do svojih kolegov in sodelavcev ter programom in cilji, pa tudi s svojim umirjenim, premišljenim in nezaletavim nastopom".

Na volitvah za predsednika pred štirimi leti je za Živčec Kalanovo glasovalo 53 odstotkov, za Sojarja 29 odstotkov glasujočih, 18 odstotkov pa jih je podprlo Igorja Praznika.

Živčec Kalanova se je v preteklem mandatu sicer soočila z več odmevnimi aferami, zaradi česar so dvakrat odločali o njeni zaupnici, obe preizkušnji je uspešno prestala. A v nasprotju z glasovanjem o zaupnici, ko o tem odloča 114-članska skupščina zbornice, pri volitvah odločajo vsi člani z volilno pravico.

Na dan razpisa volitev je zbornica imela 9076 članov z volilno pravico. Glasovnice so članom razposlali med 18. in 20. aprilom, do petka se je vrnilo okoli 3400 kuvert. Statut zbornice določa, da so volitve za predsednico oz. predsednika veljavne, če se glasovanja udeleži vsaj 50 odstotkov članov z volilno pravico. V zbornici sicer niso pojasnili, kaj se bo zgodilo, če zahtevani kvorum ne bo dosežen, saj da statut tega niti ne predvideva.