Glavobol lahko bolnika onesposobi tudi za delo, zato so ekonomski učinki te bolezni veliki in bi to morala prepoznati tudi zdravstvena politika, je na nedavnem izobraževanju povedal Marjan Zaletel iz Nevrološke Klinike UKC Ljubljana, novi predsednik sekcije za glavobol. Po njegovem mnenju so potrebni epidemiološke raziskave in beleženje stroškov, ki nastanejo pri zdravljenju glavobola, pri čemer ne gre spregledati, da se po podatkih iz drugih držav polovica ljudi z glavobolom zdravi sama in sploh ne pride v stik z zdravstvenim sistemom ter namesto bolniške odsotnosti vzame dopust. Samozdravljenje pa lahko vodi do prekomerne rabe zdravil proti bolečinam (analgetikov), pri čemer lahko bolnik razvije odvisnost ali pa se pojavi posebna vrsta glavobola, ki je posledica pretiranega jemanja zdravil. Da je zdravljenje glavobola kar najbolj uspešno, je treba pripraviti smernice diagnostične in terapevtske obravnave bolnikov.

Smernice zdravljenja

Te smernice v Sloveniji imamo, je povedala Bojana Žvan iz Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Te priporočajo, da pogoste oblike glavobolov, kot so migrena, glavobol tenzijskega tipa in glavobol zaradi prevelike rabe zdravil, zdravijo zdravniki v splošnih ambulantah, pri redkih vrstah glavobolov in ko so ti posledica drugega zdravstvenega stanja (sekundarni glavobol), pa je potreben takojšnji pregled v specialistični nevrološki ambulanti.

Pri diagnostiki glavobola in oceni, kako ta vpliva na življenje bolnika, si zdravniki pomagajo z različnimi orodji, na primer z vprašalniki, ko zdravnik postavlja ciljna vprašanja, ter po potrebi s slikovnimi in laboratorijskimi preiskavami bolnika. Pri glavobolih, kjer so znaki migrene jasni in ni suma, da je glavobol posledica kakega drugega bolezenskega stanja, bolnika ni treba napotiti na slikovne preiskave; CT-preiskava je na primer potrebna, če ima bolnik kakšne nevrološke težave in pri nevihtnem glavobolu, preiskava z magnetno resonanco na primer pri glavobolu v rafalih in glavobolu zaradi kašlja.

Vrste glavobolov

Migrena je vrsta glavobola, ki bolnika najbolj onesposobi. Prizadela naj bi 15 odstotkov Evropejcev (osem odstotkov moških in 17 odstotkov žensk). Tretjina bolnikov ima tri ali več migrenskih glavobolov na mesec, polovico bolnikov pa onesposobi na različnih področjih, saj zaradi ponavljajočih se resnih težav mnogi postanejo depresivni, vpliva na njihovo družinsko, spolno in poslovno življenje. Pogosti migrenski glavoboli lahko vodijo v stanje kroničnega glavobola, je povedala Žvanova.

Glavobol tenzijskega tipa je najpogostejši tip glavobola, saj po ocenah prizadene 42 odstotkov moških in 49 odstotkov žensk; ta glavobol bolnika sicer manj onesposobi, a poslabša kakovost njegovega življenja.

Tretji najbolj pogosti je glavobol zaradi pretirane rabe zdravil za akutno zdravljenje glavobola; ta vrsta glavobola narašča. Razvije se lahko kronični glavobol, ki pomeni, da ima bolnik glavobol več kot 15 dni na mesec in več kot tri mesece na leto. Pri takem glavobolu je treba takoj prekiniti z rabo vseh zdravil proti glavobolu, opioidna zdravila pa je treba ukiniti postopoma. Če je kljub temu glavobol še prisoten, bolnik potrebuje preventivno zdravljenje.

Da je glavobol posledica nekega drugega stanja (na primer možganske krvavitve, okužb centralnega živčnega sistema, možganskih tumorjev), mora zdravnik pomisliti, ko se pri bolniku, starejšemu od 50 let, spremeni dotedanja oblika glavobola, pri nevihtnih (močan glavobol s hitrim začetkom), žariščnih in nočnih glavobolih ter glavobolih ob spremembi položaja telesa (na primer pri smehu, kašlju, pretegovanju...). Glavobol lahko povzroči tudi povečan znotrajlobanjski tlak, kar je lahko posledica možganskega tumorja, vendar se to zgodi zelo redko. Redka vrsta glavobolov so tudi trigeminusni (TAG) glavoboli, za katere je značilna huda bolečina po polovici glave, a je pomembno, da jih zdravniki prepoznajo, saj je mogoče to vrsto glavobolov učinkovito zdraviti.

Zdravljenje

Glavobole se lahko zdravi z zdravili in brez zdravil, na primer s sproščanjem in kognitivno vedenjsko terapijo, je povedala Tatjana Hojs - Fabjan, predstojnica oddelka za nevrološke bolezni UKC Maribor. Cilj zdravljenja z zdravili je, da čim prej mineta onesposobljenje in bolečina ter da se prepreči ponavljanje glavobolov. Pri zdravljenju je pomembno tudi, da bolnik prepozna dejavnike, ki sprožijo glavobol, na primer določeno prehrana, stres, pomanjkanje spanja, hormonske spremembe... Pri zdravljenju lahko zdravnik izbere zdravilo po korakih, ko bolniku predpiše milejše protibolečinsko zdravilo, in če to ni učinkovito, močnejše, ali pa stopenjsko, ko zdravilo izbere glede na stopnjo prizadetosti bolnika, kar ugotovi s posebno lestvico. Slovenske smernice zdravljenja glavobola priporočajo stopenjsko zdravljenje, je povedala zdravnica.

Za zdravljenje so na voljo enostavni analgetiki, kot so paracetamol, acetilsalicilna kislina, nesteroidni antirevmatiki, ibuprofen..., pri hujših oblikah glavobola pa lahko zdravnik predpiše zdravilo iz skupine triptanov.

V svetu je uveljavljeno tudi preventivno zdravljenje glavobola, ki pa se premalo uporablja, saj se na tak način zdravi le pet odstotkov bolnikov. S tem zdravljenjem skušajo znižati jakost, pogostost in trajanje glavobolov ter preprečiti čezmerno uporabo analgetikov. To zdravljenje lahko uporabijo pri bolnikih, ki imajo vsaj tri glavobole na mesec, ki trajajo od štiri do 72 ur, se ne odzivajo na akutno zdravljenje, ko gre za zapleten glavobol z avro idr. Gre pa zato, da bolnika zdravijo z zdravili proti depresiji, visokemu krvnemu tlaku (to zdravljenje lahko pogostost glavobolov zniža za polovico) in zdravili, ki vplivajo na možganske celice.

Hojs-Fabjanova opozarja, da mora bolnik pri zdravljenju sodelovati in voditi dnevnik o glavobolu, da lahko skupaj z zdravnikom ugotovita, na kaj se odziva. Zdravljenje bolnika z glavobolom sicer ni enostavno, saj bolniki pogosto skrivajo, kakšne pripravke vse jemljejo, in le redko soglašajo, da bodo jemali le eno vrsto zdravil.