Tako kot antibiotiku ubijajo različne vrste bakterij, so antivirotiku uspešni v boju proti mnogim virusom. Njihove tarče se gibljejo od nadležnih prehladov in grip do življenjsko nevarnih okužb kot sta hepatitis in celo HIV. Ključnega pomena pa bi lahko bili tudi v boju proti virusnim epidemijam kot sta Sars in ptičja gripa.
Že obstoječi antivirotiki so narejeni za boj proti okužbam, kot so HIV, hepatitis in nekatere oblike gripe. Obstoječa cepiva so tudi namenjena specifičnim virusom in jih je potrebno za druge viruse razviti na novo, kar za seboj potegne tudi ogromne stroške.
Raziskovalec Tehnološkega Inštituta v Massachusettsu (MIT) Todd Rider pa razvija nov antivirotik Draco, ki se je do sedaj izkazal kot uspešen proti vsem petnajstim virusom, na katerih je bil testiran na človeškem tkivu in miših. Med virusi, ki jih je premagal Draco, sodi prehlad, H1N1 oziroma prašičja gripa, otroška paraliza in celo smrtonosni virus Ebola.
Rider je antivirotik razvil na nenavaden način, saj je "zvezal“ dva naravna proteina. Prvi protein prepoznava vstop virusa, drugi protein pa deluje kot stikalo za samouničenje celice, ki postane okužena.
"Študiral sem biologijo in inženirstvo, takrat, v srednjem veku, vedno pa sem si želel združiti obe področji,“ je povedal Rider. "Vsi, z obeh oddelkov, so menili, da sem nor.“ Antivirotik, ki je uspešen proti širokemu naboru virusov, že mnogo let sicer velja za sveti gral mikrobiologije.
