Vrednost javnega naročila predstavlja 60 odstotkov vseh stroškov za zdravila v bolnišnicah v Sloveniji v letu 2010. Predvideni finančni učinki oz. prihranki pa se bodo po napovedih ministrstva pokazali v drugi polovici prihodnjega leta. Sporazum za nakup zdravil, ki ga bo ministrstvo sklenilo s predvidoma šestimi proizvajalci zdravil, bo trajal štiri leta, je razvidno iz razpisne dokumentacije. Ocenjena vrednost na štiriletni ravni znaša okoli 267 milijonov evrov. Rok za oddajo ponudb je 19. december letos. Seznam zdravil v javnem naročilu vsebuje 95 učinkovin v 277 jakostih in farmacevtskih oblikah. Projekt je potrdil tudi Strateški svet za zdravila, so navedli na ministrstvu za zdravje. Kot še navajajo, je glavni namen razpisa optimizacija porabe javnih sredstev za zdravila v bolnišnicah, vzpostavitev nediskriminatornosti med ponudniki zdravil (proizvajalci zdravil ter veletrgovci z zdravili), ter večje konkurence med njimi.

Evropska komisija je leta 2008 izvedla preiskavo farmacevtskega sektorja v 27 državah članicah EU, v kateri je zajela zdravila z 219 učinkovinami. V končnem poročilu so zapisali, da bi lahko na ravni EU, če bi vzpostavili učinkovitejšo konkurenco med ponudniki zdravil, znižali stroške za zdravila kar za tri milijarde evrov, kar bi omogočilo učinkovitejše zdravljenje bolnikov v EU. Tako je komisija v poročilu pozvala države članice, da uvedejo doslednejšo uporabo generičnih zdravil ter povečajo konkurenčnost med zdravili brez patentne zaščite, še navajajo na ministrstvu. Sicer pa je ministrstvo v torek objavilo tudi javno naročilo za vzpostavitev interoperabilne hrbtenice informacijskega sistema eZdravje. Rok za oddajo vlog je 18. november, vrednost naročila pa v razpisni dokumentaciji še ni navedena.

Namen projekta je vzpostavitev tistega dela informacijske infrastrukture, ki bo omogočila povezovanje različnih zdravstvenih izvajalcev z različnimi informacijskimi sistemi med seboj znotraj Slovenije in bo tako bistveno povečala dostopnost do zdravstvenih podatkov bolnika ter omogočala bistveno bolj učinkovito izmenjavo zdravstvene dokumentacije med različnimi izvajalci zdravstvenih storitev. Na ministrstvu pričakujejo, da bo s tem vzpostavljena tudi bolj kakovostna obravnava bolnikov. Infrastruktura je zasnovana tudi tako, da podpira mednarodne standarde, kar bo omogočilo tudi mednarodno izmenjavo in dostop podatkov.