Kot je dejala Gobčeva, zakon ob tem prinaša tudi nekaj poenostavitev, zlasti s področja ocenjevanja tveganj za varnost in zdravje pri delu za male in srednje velike delodajalce. Po njenih besedah so spremembe zakonodaje prišle v pravem času, saj se v Evropi in svetu vse bolj govori, kako pomembna je organizacijska kultura na delovnem mestu, vključevanje zaposlenih v izboljšave, vlaganje v človeške vire ter zagotavljanje dobrih pogojev pri delu.

"Vse to so namreč elementi, ki povečajo produktivnost dela, nenazadnje pa tudi pozitivno prispevajo k zdravju na delovnem mestu. Klasični ukrepi za varnost in zdravje na delovnem mestu so še kako na mestu in jih je potrebno spoštovati, a je tudi delovnih mest, ki so izpostavljena fizičnim, kemijskim ali biološkim dejavnikom, danes manj kot nekoč in je problematika dobrega počutja in izogibanja stresu na delovnem mestu toliko bolj pomembna," je dejala Gobčeva.

Da bodo odslej delodajalci v skladu z novim zakonom morali promocijo zdravja in varnosti na delovnem mestu načrtovati, izvajati, spremljati ter zagotoviti potrebna sredstva, pozdravljajo tako predstavniki delodajalcev kot delojemalcev. Med pričakovanimi učinki zakona naj bi bili tudi znižanje bolniških odsotnosti, povečanje produktivnosti, zvišanje motivacije za delo ter povečanje pripadnosti podjetju.

Aktualni podatki so namreč zaskrbljujoči, predvsem v primerjavi z Evropsko unijo. V Sloveniji letno beležimo skoraj 11 milijonov izgubljenih delovnih dni, to pa pomeni, da dnevno zaradi bolezni ali poškodbe iz dela izostane skoraj 39.000 ljudi. Številke so se v zadnjih desetih letih sicer opazno znižale, a se je v času gospodarske krize stanje znova poslabšalo. Medtem ko evropsko povprečje odsotnosti iz dela znaša 4,6 dni na delavca, pa je ta številka v Sloveniji skoraj dvakrat višja.

Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole sicer del zaskrbljujoče statistike predpisuje napačni metodologiji, ki ni skladna z evropsko, a Gobčeva ob tem dodaja, da vseeno skrbijo podatki izvedenih raziskav, v katerih slovenski delojemalci razmere na delovnem mestu ocenjujejo precej slabše kot zaposleni v drugih evropskih državah.

Izvršna sekretarka Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lučka Böhm je med razlogi za bolniške poleg mišično-kostnih obolenj ter poškodb navedla predvsem psihične težave zaposlenih, kar po njenem izraža tudi intenzivnost dela, ki se je v zadnjem desetletju zelo povečala.

Smole se je ob tem strinjal, da zakonske novosti niso revolucionarne, pač pa pomenijo bolj nadgradnjo obstoječega zakona, zato tudi delodajalci pozdravljajo takšen pristop. Kot je dejal, se tudi sami s to problematiko ukvarjajo že nekaj časa, predvsem s skupnimi projekti s sindikati. "Obstaja vrsta velikih podjetij, ki se s tem že ukvarjajo in beležijo lepe uspehe," je dejal Smole in ob tem spomnil tudi na krizno obdobje, ki prinaša dodaten stres.

Böhmova pa je povedala, da največ težav pri uveljavljanju zakona pričakujejo v malih in srednjih podjetjih, ki nimajo potrebnega strokovnega znanja. A zakon po njenih besedah predvideva tudi kazen v višini od 2000 do 40.000 evrov v primeru njegovega nespoštovanja, zato bodo inšpektorji za delo morda najpozneje čez leto dni že začeli izrekati prve globe.