V smernicah je v prvi vrsti poudarjen pomen dojenja, je pojasnil Rok Orel. Materino mleko ima enkratne lastnosti, ki jih za zdaj ne moremo nadomestiti z ničimer drugim in je popolna prehrana za otroka do pol leta starosti. Mati naj otroka doji tudi naprej, če to ni mogoče, pa je treba poseči po tako imenovanih formulah, ki so mlečni pripravki, narejeni iz kravjega mleka.
Mešana prehrana se začne uvajati ne prej kot pred četrtim mesecem starosti otroka in načeloma ne kasneje kot pri šestem mesecu. To so zelenjavne, mesne in sadne kašice. Priporočajo, da bi začeli otroku dajati belo, perutninsko meso, rdeče meso pa malo kasneje. V tej starosti otroka uvedemo tudi rumenjak, medtem ko za beljak smernice priporočajo, da se ga uvede po prvem leti starosti, ker je precej alergen. Enako velja za med, ki ob tem predstavlja tudi majhno možnost okužbe z bacilom butulinusa. Ribe se uvajajo takrat kot druga mešana prehrana, morski sadeži pa zaradi alergenosti po prvem letu starosti.
Hrano iz žitaric, ki vsebujejo gluten, začnemo uvajati med četrtim in sedmim mesecem starosti. Ni dokazov, da bi s tem, ko bi odlašali z uvajanjem glutena, zmanjšali pojavnost celiakije v populaciji. Nekatere raziskave celo kažejo, da zelo zgodnje in pozno uvajanje glutena zveča možnost pojava celiakije, morda celo sladkorne bolezni tipa 1.
Kravjega mleka naj otroci do dopolnjenega prvega leta starosti ne bi uživali, saj je dokazano, da pri otrocih povzroča mikroizgube krvi in s tem slabokrvnost. Mlečne izdelke, kot so jogurt, skuta, sir, pa lahko uvedemo takrat kot mešano prehrano.
Odsvetujejo vegansko in makrobiotično prehrano
Smernice odsvetujejo vegansko in makrobiotično prehrano. Veganska prehrana, kjer se ne uživa niti jajc, mleka, mlečnih izdelkov, je zelo delikatna in ima veliko pasti, je opozoril zdravnik. "Izredno težko je sestaviti jedilnik, ki bi vseboval v zadostnih količinah vse snovi, ki jih organizem, zlasti razvijajoč, potrebuje. Res da te snovi lahko zaužijemo z vitaminsko-mineralnimi dodatki in s tem prelisičimo naravo, vendar filozofija, da moraš hrano podkrepiti z veliko kemije, najbrž ni v sožitju z naravo. Teoretično je tak jedilnik najbrž mogoče sestaviti, v praksi pa si težko predstavljam, kako bi sam, ki sem prehransko in medicinsko dobro izobražen, sestavljal dnevni jedilnik za otroka, da bi dobil vse potrebne snovi."
Če jemo uravnoteženo hrano, ni treba preračunavati sestave, paziti moramo le, da ne pride do velikih presežkov nekaterih snovi, kot so nasičene maščobne kisline, sol.
Otrok, ki je dojen, ne more biti vegan, se strinja zdravnik. Je takšen problem, če mu ob materinem mleku ne dajejo mesa? Pri tem vprašanju opozarja na prehranjenost doječe matere. Če se mati prehranjuje z uravnoteženo prehrano, bo otrok z mlekom dobil vse potrebne hranilne snovi, kasneje pa se lahko pojavi pomanjkanje določenih snovi. Železa, na primer, je v materinem mleku relativno malo. Tudi pri otroku, ki bi bil samo dojen, je veliko tveganje, da se razvije pomanjkanje železa. Zato je najkasneje pri pol leta treba začeti dodajati drugo hrano.
Je pri veganih lahko problem, da materino mleko ni dovolj hranljivo? Na to vprašanje težko odgovori, odgovarja Orel. Če je mama veganka že dolgo, obstaja velika nevarnost, da ima že pomanjkanje določenih snovi, kar se potem lahko zrcali v sestavi njenega mleka. Zato je ključnega pomena, da se veganke že pred zanositvijo posvetujejo s strokovnjaki, katera živila in prehranska dopolnila morajo jemati, da bodo lahko zagotovile najboljše možnosti za zdrav razvoj ploda in dojenega otroka.
Kanadske in ameriške smernice
Slovenske smernice so pripravili na osnovi smernic Evropskega združenja za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano. Od evropskih se razlikujejo predvsem po tem, da so v njih še navodila za prehrano otrok s povečanim tveganjem razvoja alergijskih bolezni; ta temeljijo na smernicah Evropskega združenja za pediatrično alergologijo.
Res je, da kanadske in ameriške prehranske smernice navajajo, da je vegetarijanska in veganska prehrana primerna za vsa življenjska obdobja, in poudarijo celo nekatere prednosti te prehrane, kot je zmanjševanje tveganja razvoja nekaterih bolezni, ki so posledica nepravilne mešane prehrane, pravi Rok Orel. "Po drugi strani pa na številnih mestih opozarjajo na zelo pogoste probleme teh diet." Pri veganih je bistveno manjši vnos kalcija in študije so ugotovile, da imajo 30 odstotkov večje tveganje zloma kosti kot vsejedci ali vegetarijanci. V veganski prehrani je izrazito malo tudi vitamina D, zato svetujejo dodajanje tega vitamina.
Ta res nastaja tudi v koži pod vplivom sončnih žarkov, a je večina ljudi v razvitem svet premalo osončena in zadnje čase evropske smernice priporočajo, da bi vitamin D dodajali vsej populaciji. Velik problem je tudi vitamin B12; tega v rastlinski hrani praktično ni in ga je treba vnesti s prehranskimi dodatki ali živili, oplemenitenimi s tem vitaminom.
