"Če je v telesu dovolj vitamina D, se kalcij v črevesju iz hrane absorbira bolje, zato je dovolj, če uživamo manjše količine kalcija," je razložila prof. dr. Marija Pfeifer, dr. med., s kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni v UKC Ljubljana. Največje potrebe po kalciju ima človek v obdobju hitre rasti, to je od 9. do 18. leta, saj takrat mladostnik pridobi 50 odstotkov kostne mase. V drugih obdobjih zadošča, da posameznik na dan zaužije 800-1000 miligramov kalcija, ženske po menopavzi pa 1000-1200 miligramov.

Druga pomembna novost je, da endokrinologi priporočajo, da kalcij pridobimo s hrano (to še posebno velja za bolnike z osteopenijo ali osteoporozo). Če jemljemo kalcijeve nadomestke, zaužijemo naenkrat veliko količino kalcija, saj tableta prehranskega dopolnila vsebuje vsaj 400-500 miligramov kalcija, kar poveča koncentracijo kalcija v krvi za nekaj ur. To pa lahko pri starejših ljudeh, ki imajo že nekoliko načete arterije, povzroči povečano odlaganje kalcija v žilno steno.

Odlaganje kalcija v žilno steno

V zadnjem letu ali dveh so objavili več študij in metaanaliz študij, kjer so dokazovali, da pri ljudeh, ki so prejemali kalcijeve nadomestke v odmerku 500 ali več miligramov kalcija, tudi do 30 odstotkov pogosteje pride do srčnega infarkta. Podobno je pokazala velika študija Women's health iniciative, s katero so med drugim pri pomenopavznih ženskah proučevali vpliv kalcija na zlome. Ženske so dobivale 1000 miligramov kalcija na dan ali placebo, vse pa so tudi prejemale vitamin D, vendar v nizkem odmerku 400 enot na dan, kar danes ocenjujejo kot nezadosten odmerek. Pri ženskah, ki so prejemale kalcij, so ugotovili povečano pojavnost srčno-žilnih dogodkov v primerjavi s skupino, ki je prejemala placebo - torej vitamina D ni bilo dovolj, da bi zaščitil žilno steno.

"Škodljivost kalcija se lahko namreč delno izniči, če človek sočasno prejema dovolj vitamina D. Ta ima ugodne učinke na žilno steno, saj zavira razvoj aterogeneze, tlečega vnetja, ki se dogaja v žilni steni, in ga umirja. Zato ugotavljajo pri ljudeh, ki imajo skozi daljše časovno obdobje dovolj vitamina D, manj srčno-žilnih obolenj," pojasni Pfeiferjeva.

Ugodni učinki vitamina D

Poleg tega vedno bolj ugotavljajo, da ima vitamin D tudi odločilne ugodne učinke na imunski sistem, saj povečuje odpornost proti različnim okužbam. Vitamin D je namreč sposoben sprožiti nastajanje endogenega antibiotika v celicah, ki nas branijo pred bakterijami in virusi. Druga ugodna značilnost delovanja vitamina D na imunski sistem pa je, da znižuje pojavnost avtoimunskih bolezni, se pravi regulira imunski odgovor telesa: ublaži alergične reakcije, bolezni, kot so multipla skleroza, astma in druge. Dokazano naj bi imeli manjšo pojavnost diabetesa tipa 1 otroci, ki dobivajo dovolj vitamina D v prvem letu starosti.

Ena od študij je pokazala, da je skupina otrok, ki so jim dajali vitamin D, zbolevala znatno manj za virusnimi obolenji kot skupina otrok, ki vitamina D ni prejemala. Nekatere vrste raka se pojavljajo manj pogosto pri ljudeh, ki imajo večje zaloge vitamina D, kot pri tistih, ki jim ga primanjkuje... "Tako je veliko ugodnih učinkov vitamina D dokazanih s prepričljivimi študijami," pove Pfeiferjeva.

Potrebujemo več vitamina D

Ker danes veliko vemo o ugodnih učinkih vitamina D, se priporoča večje odmerke, to je 1000 enot na dan. Nekateri radikalnejši zdravniki priporočajo celo 2000 enot na dan. Študije, ki so preučevale morebitne zaplete čezmernega odmerjanja vitamina D, ko so ljudem šest mesecev dajali 10.000 enot in več na dan, niso zaznale neugodnih stranskih učinkov predoziranja. "Navaden, neaktiven vitamin D, kot je D3 in D2, je varen, ima zelo široko terapevtsko okno in se ni bati predoziranja. Kvečjemu nas lahko skrbi, da ljudje zaužijejo premalo vitamina D," je povedala endokrinologinja.

Največ vitamina D je v mastnih severnomorskih ribah: 15 dag lososa, na primer, zapolni dnevno potrebo po vitaminu D. Veliko manj ga je v jajčnem rumenjaku ali drugih ribah in živilih. Veliko ga je tudi v gobah, ki rastejo v naravi, saj lahko sončni žarki v njih sprožijo sintezo rastlinskega vitamina D.

Smernic za nadomeščanje vitamina D še ni

Ker s srednjeevropskim načinom prehranjevanja lahko dobimo največ 100 enot vitamina D na dan, potrebujemo pa jih 1000, Pfeiferjeva priporoča, da bi vitamin D nadomeščali; še posebej to velja za bolnike z osteopenijo in osteoporozo. Uradnih smernic za nadomeščanje vitamina D pri slovenski populaciji sicer še ni, je povedala.

"Ker pa se znanje o ugodnih učinkih vitamina D med ljudmi vse bolj širi, lahko prosijo zdravnika, da jim ga predpiše na bel recept in ga lahko kupijo," svetuje. To je zdravilo, prehranskih dopolnil s čistim vitaminom D namreč v Sloveniji ni. Veliko pripravkov sicer vsebuje kombinacijo kalcija in vitamina D, a vsebujejo prevelike količine kalcija in premajhne količine vitamina D, zato jih zdravniki ne priporočajo.

Preskrbljenost našega organizma z vitaminom D lahko izmerimo v krvi. Optimalna koncentracija vitamina D (25-OH vitamina D) v krvi znaša 75 nanomolov na l. Gre za neaktivno obliko vitamina D, ki predstavlja zaloge tega vitamina v telesu. Iz njega celice same po potrebi in nadzorovano tvorijo aktivno obliko vitamina D ali hormon D.

Vitamin D in sončenje

Vitamin D lahko pod vplivom UVB žarkov tvorimo tudi v koži iz provitamina D. Vendar ima sončna svetloba dovolj teh žarkov le takrat, ko prehaja skozi atmosfero čim bolj navpično, to pa je od aprila do oktobra med 10. in 16. uro. "Priporočamo, da ljudje v tem obdobju trikrat na teden izpostavijo soncu cele roke in obraz za 10-15 minut. Tako se bo tvorilo dovolj vitamina D za ves teden. Tukaj prihajamo v navzkrižje z napotki dermatologov, vendar je treba upoštevati, da priporočamo izpostavljanje soncu le zelo kratek čas," je povedala Pfeiferjeva. Vedeti je treba tudi, da starejši ljudje ne morejo tvoriti toliko vitamina D kot mlajši, saj nimajo v koži dovolj provitamina D. Učinkovito lahko tvorimo vitamin D v koži tudi le takrat, ko koža ni namazana s kremo z zaščitnim faktorjem.