Evropska agencija za varno hrano je od leta 2009 v 268 mnenjih objavila rezultate 2758 ocen, postopek obravnave dodatnih 1548 trditev za rastlinske dele in izvlečke pa je do nadaljnjega zamrznjen, so sporočili z Inštituta za nutricionistiko.

V mnenjih so bili ugodno ocenjeni predvsem vitamini, minerali in esencialne maščobne kisline, specifične prehranske vlaknine, antioksidanti v oljčnem olju ter nekatere snovi v izdelkih za športnike, številne snovi pa so zaradi nezadostnih znanstvenih dokazov dobile neugodno oceno, je v sporočilu za javnost navedel Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko.

Vzroki za to so po njegovih navedbah v zelo strogih znanstvenih merilih agencije za varno hrano, ki niso bila znana v času raziskave učinkov teh snovi. Za utemeljitev zdravstvenih trditev za neugodno ocenjene snovi bodo potrebne dodatne raziskave.

Objava omenjenih ocen bo Evropski komisiji omogočila pripravo skupnega seznama dovoljenih zdravstvenih trditev, kot ga predpisuje leta 2006 sprejeta uredba o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih. Na tem področju potekajo številne aktivnosti ne le na Evropski komisiji, temveč tudi v Sloveniji, kjer s tem povezana vprašanja obravnava posebna skupina v sklopu ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Po sprejetju seznama gre po navedbah Pravsta pričakovati, da bo uporaba zdravstvenih trditev na živilih in prehranskih dopolnilih bistveno bolj urejena. Toda na inštitutu jih skrbi, da v procesu vzpostavljanja seznama dovoljenih trditev ne bodo primerno predpisani pogoji uporabe trditev.

Ob številnih ugodno ocenjenih trditvah za vitamine in minerale bi namreč "lahko prišlo do poplave trditev na tržišču in potencialnega zavajanja potrošnika - prav tistega, zaradi česar je do procesa urejanja področja trditev na živilih sploh prišlo", je pojasnil Pravst. Na inštitutu so zaskrbljeni tudi nad tem, da bi uporaba prehranskih in zdravstvenih trditev na živilih, ki imajo neugodno prehransko sestavo, lahko ljudi še spodbujala k manj zdravemu prehranjevanju.

Zato menijo, da bi bilo treba določiti merila za izdelke, ki se jih lahko označuje s takšnimi trditvami. Do uveljavitve take zakonodaje pa ni prišlo.