Vadbo je vodil dr. Milan Hosta, direktor inštituta in strokovnjak s področja dihanja, ki uporablja poseben, otrokom prilagojen način odpravljanja težav z dihali.
"Otroke naučimo, kako si lahko pomagajo, ko imajo težave, predvsem to, da huda poslabšanja preprečijo tudi z dihalnimi vajami in ne samo z zdravili," je v Pacugu razlagal Hosta. V desetih dnevih aktivnega letovanja se otrokom že poznajo učinki vaje in povečane sposobnosti, kot so vzdržljivost, moč in gibljivost prsnega koša. Programi so prilagojeni različnim starostnim skupinam in tudi otrokom, ki se v Pacug vračajo, se pozna napredovanje skozi različne letne programe.
To potrjuje tudi 13-letni Tadej iz Ljubljane, ki je povedal, da v Pacugu letos ni bil prvič: "Kar precej sem napredoval od lani. Učili smo se različne vaje, kako izboljšati dihanje, najprej z vdihavanjem desetkrat skozi eno nosnico, potem skozi drugo nosnico, in tudi kako odpraviti astmo. Vaje delamo vse leto in se stanje počasi izboljšuje. Morski zrak je boljši za pljuča in se tukaj vsekakor boljše diha kot v Ljubljani."
Se ob morju boljše diha?
Hosta je bil zadovoljen z dosežki in razmišljanjem otrok. Ob tem opozarja, da gre z znanstvenega vidika bolj za občutek, da zrak ob morju prispeva k izboljšanju dihanja, saj gre dejansko za drugačen zrak in telo začuti razliko. Morje ima tudi več negativnih ionov, ki ugodno delujejo na organizem, zrak je čistejši in bolj vlažen in otroci to občutijo. "Znanstveno bi lahko to spremembo občutja utemeljili šele z nekoliko daljšo dobo, po dveh do treh tednih bivanja na morju. A če otroci to verjamejo, jim je treba to pustiti, ker ne gre računati samo na placebo efekt, ampak na prepričanje, ki ga ima človek: če sem prepričan, da mi bo to, da grem na morje, pomagalo, mi tudi bo. Zato moramo stimulirati otroke, da se iz mestnih okolij umaknejo v naravo - ob morje, v visokogorska zdravilišča, bližnje gozdove ali travnike," o pomenu narave za otroke pove Hosta.
Kaj se je na taboru naučil 12-letni Erik iz Ljubljane? "Da moramo dihati čez nos, tudi če se zadihamo, ne smemo dihati čez usta. Če igramo nogomet in si zavežemo vezalko, za nekaj sekund zadržimo dih, ko so zavezane, pa spet dihamo skozi nos," je o praktičnem znanju delavnice povedal Erik. Tudi 13-letni Luka iz Ljubljane v Pacugu ni bil prvič: "Tukaj sem že drugo leto in se učimo, kako se pravilno diha skozi nos in ne skozi usta. Družba je bila dobra, peljali so nas tudi na izlete, videli smo Piran in Izolo," o prijetnih plateh delavnice pravi Luka.
Milan Hosta opozarja, da so otroci z astmo povsem enaki drugim otrokom, le da imajo nekoliko bolj občutljiva pljuča. Zato je pomemben napredek v sodobnih medicinskih in pedagoških prijemih, kako obravnavati take otroke.
"Kot otrok sem bil v Pacugu zaradi astme, ki se je v puberteti sicer končala. V tistih časih se astma in šport nista združevala. Danes je to preživeta doktrina, saj se zavedamo, da morajo biti otroci z astmo deležni koristnih učinkov, ki jih prinaša redna telesna dejavnost," poudarja Hosta.
Vse več astme med mladimi
V Sloveniji ima od 10 do 15 odstotkov otrok do 15. leta težave z astmo. Pravi, da se pojavnost astme pri otrocih veča v taki meri, da tega ni mogoče povezati z dednimi razlogi. Nekaj vzrokov gre pripisati onesnaženosti okolja, zlasti mestnega. Mlajši otroci namreč zaradi nizke telesne višine vdihavajo več zraka, prepojenega s trdnimi delci, ki jih je največ pri tleh. K temu je treba dodati prehrano, ki je bogata z umetnimi barvili, sladili, antibiotiki in steroidi, dodamo lahko še sezonsko cvetenje trav, vsi ti dejavniki se seštevajo in povzročijo preburno reakcijo organizma, razmišlja Hosta. S puberteto se pri mnogih astma umakne; Hosta meni, da ob hormonskih spremembah otrok v puberteti vzpostavi tudi nov odnos do sveta, staršev in samega sebe. Takrat razreši tudi nekatere stvari, ki so ga prej bremenile in ga vodile v pretirano reakcijo.
