Pri pregledu navodil in priporočil za uporabo so ugotovili, da jih imajo nekateri izdelki le na kartonasti embalaži ali na listu v njej, ki ju potrošniki po nakupu največkrat zavržejo in ju nimajo s seboj na plaži.

Zveza potrošnikov Slovenije je na svoji spletni strani navedla, da tudi letošnji primerjalni test sredstev za zaščito pred soncem s srednjim zaščitnim faktorjem kaže, da dražja sredstva niso tudi nujno bolj kakovostna. Poceni in draga sredstva najdemo tako med slabše kot med dobro ocenjenimi (cena testiranih sredstev je bila različna: od 0,99 do 40,79 evrov za 100 mililitrov).

"Ponovno se je izkazalo, da je sredstva za zaščito pred soncem težko kupovati na pamet, saj pri nobeni znamki ne moremo biti 100-odstotni, da nas bo kakovostno zaščitila pred nevarnostmi, ki jih prinaša sonce. Zato naj velja, da se soncu čim bolj izogibamo, za nekatere tako zaželeno zagorelost lahko brez težav dobimo tudi v senci in med kopanjem – seveda v obeh primerih ustrezno zaščiteni. Ker pa se izdelki menjajo, včasih pa želenega tudi ni na voljo, so rezultati našega vsakoletnega testa lahko edino pravo merilo kakovosti – kot se je izkazalo letos, kakovosti ne zagotavlja niti dejstvo, da je sredstvo naprodaj samo v lekarnah," je na spletnih straneh ZPS zapisal vodja testiranja Boštjan Okorn.

Zaščititi se moramo tudi med vsakodnevnimi aktivnostmi na prostem

Združenje slovenskih dermatovenerlogov je 15. junija, na Dan zaščite pred soncem, opozorilo, da zaščitna sredstva uporabljamo predvsem na morju, med vsakodnevnimi aktivnostmi, pri katerih smo izpostavljeni soncu, pa pogosto pozabljamo. "V ambulantah se dermatologi še vedno srečujemo s preštevilnimi, tako bolezenskimi kot estetskimi posledicami pretiranega izpostavljanja soncu. To namreč ne povzroča le sončnih opeklin, ampak je tudi eden najpomembnejših dejavnikov staranja kože ter povzročitelj in sprožitelj številnih kožnih in avtoimunskih bolezni, med katerimi je najhujša kožni rak," je v sporočilu za javnost opozorila asist. Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med., spec. dermatologije.

Raziskava Združenja je pokazala, da skoraj 23 odstotkov vprašanih svojih dejavnosti na prostem ne prilagaja moči sonca, skoraj 16 odstotkov pa se jih na dopustu kopa in sonči tudi v delu dneva, ko je sonce najmočnejše. Le 40 odstotkov vprašanih se jih med aktivnostmi na prostem zaščiti s kremo za sončenje, na morju pa kar 89 odstotkov.

"Sončenje in namerno izpostavljanje kože soncu je tako le vrh ledene gore, škodljivosti katerega se zaveda vse več ljudi. Pozornost moramo zato usmeriti predvsem k večji previdnosti pri naših vsakodnevnih aktivnostih," je še dodala Planinšek Ručigajeva.