S sirotko nadomestijo mlečne obroke, iz nje pa pripravijo tudi druge jedi. "Puding, kuhan na sirotki, ima bolj lahek okus, tekne nam zmleto sadje, prelito s sirotko, dodajam jo v maso za palačinke, z njo zamesim kruh," našteva.
Sirotka je tekočina sladkega okusa, ki spominja na mleko. Ostane po sirjenju, ko sir ločijo od tekočine. Dario Cortese pravi, da je sirotka krepčilna hrana, ki uravnava presnovo in zaradi kakovostnih beljakovin in drugih sestavin omogoča hitrejšo obnovo celic. Ker spodbuja delovanje ledvic, jeter in žolčnika, pospešuje tudi razstrupljevalne in čistilne procese v telesu. Vsebuje veliko vitamina B2 in najkakovostnejše beljakovine albumine. "Če jo redno uživamo in ob tem še poskrbimo za telesno dejavnost, pripomore k zmanjšanju odvečnih zalog telesne maščobe," dodaja Cortese.
Klinkonova priporoča, da sirotko na začetku uživamo zmerno, saj ima lahko odvajalen učinek. Pijemo jo trikrat na dan po 1,5 decilitra in če po nekaj dneh ne ugotovimo nobenih stranskih neprijetnosti, jo lahko spijemo tudi cel liter. Nekateri jo pijejo za žejo. "Na naši kmetiji po sirotki povprašujejo mnogi, ki imajo za seboj težka bolezenska stanja, denimo kemoterapijo, obsevanja, okužbo s kandido, težave s kroničnim zaprtjem, povišan krvni tlak, holesterol, različne oblike črevesnih bolezni, težave z jetri, žolčem, ledvicami," našteva Klinkonova. Opaža, da so ljudje vedno bolj izobraženi, osveščeni in zahtevni tudi pri prehrani in zato iščejo pristne izdelke, ki ne vsebujejo konzervansov. Mednje zagotovo spada tudi sirotka.
Če sirotko segrevamo do 95 stopinj Celzija ali jo pustimo nekaj dni na sobni temperaturi, fermentira in nastane kisava. Po sestavinah se deloma, po okusu pa močno razlikuje od sirotke. Ima izrazito kisel okus, manj ima beljakovin in maščob, zato je tudi njen hranilni učinek manjši. Zato pa zaradi prisotnosti mlečne kisline in mlečnokislinskih bakterij izstopa po zdravilnih učinkih. "Spodbuja odpornost telesa in ima izrazito čistilno delovanje. Močneje spodbuja delovanje ledvic in jeter ter pospešuje izločanje presnovnih produktov oziroma strupov iz telesa. Spodbuja prebavo, pospešuje presnovo ter ob rednem uživanju pomaga vzpostaviti zdravju koristno črevesno mikrofloro. Kisava učinkuje razkuževalno, protibakterijsko in protiglivično. Grgranje kisave lajša težave pri vnetju grla in angine, njeno redno uživanje pa krepi odpornost sluznice dihal," je zdravilne učinke opisal Cortese. Kisava ni več primerna za kuhanje, nekateri najbolj nadobudni pa vanjo vlagajo celo zelenjavo za ozimnico. Ker je kisava blago odvajalna, jo uživamo v manjših količinah (1 do 2 decilitra naenkrat) enkrat do trikrat dnevno.
