Kar 95 odstotkov otrok v porodnišnici je dojenih, vendar ta odstotek potem po šestih mesecih upade na manj kot 50 odstotkov otrok. V Sloveniji mame večinoma dojijo tisto leto, ko so doma na porodniškem dopustu, ko pa začnejo hoditi v službo, dojenje običajno opustijo, opaža Domjanova.

Ščiti pred okužbami

Materino mleko vsebuje protitelesa in druge imunološke zaščitne dejavnike, ki otroka ščitijo pred okužbami. Znano je, da dojeni otroci manjkrat zbolevajo za okužbami in so manjkrat hospitalizirani v bolnišnicah. "Odkar v Sloveniji v porodnišnicah intenzivno spodbujamo dojenje, na nekaterih otroških oddelkih bolnišnic že poročajo, da opažajo upad števila hospitalizacij otrok zaradi okužb," je povedala Domjan-Arnškova.

Pediatri v skladu s smernicami Svetovne zdravstvene organizacije, Unicefa in Ameriške zveze za pediatrijo priporočajo, da bi ženske otroka izključno dojile šest mesecev, potem naj otroka dojijo ob dodajanju komplementarne hrane do drugega leta starosti ali vsaj do prvega leta starosti. Po šestih mesecih naj najprej začnejo dodajati zelenjavne in sadne kašice, nato pa tudi ostalo hrano. Otrok je pri enem letu starosti dojen morda le še enkrat ali dvakrat na dan, a to je dovolj, da dobi protitelesa, ki jih materino mleko še vedno vsebuje. Mleko se sicer s časom spreminja po vsebnosti beljakovin in maščob, ves čas pa vsebuje protitelesa za bolezni, ki jih je mama prebolela. Z mlekom tako otrok dobiva mamina protitelesa, zato je materino mleko za otroka ves čas pasivna zaščita pred boleznimi. Ali je velika obolevnost otrok, ko začnejo hoditi v vrtec, povezana tudi z umanjkanjem te zaščite, saj ženska običajno takrat ne doji več? To je povezano s tem, se strinja Domjanova, pa tudi tem, da otroci prihajajo v stik z drugimi otroki, ki so pogosto rezervoar virusov in bakterij za različne okužbe.

Kravje mleko šele po prvem letu

Kadar mama ne doji ali preneha dojiti pred enim letom starosti, naj otrok uživa mleko s prilagojeno sestavo. Kravje mleko naj starši otroku začnejo dajati po prvem letu starosti, saj to mleko zaradi neprimerne sestave beljakovin in ostalih snovi ni primerno za dojenčka. Kravje mleko namreč zelo obremeni ledvice otroka, je teže prebavljivo in ne nudi zaščite proti okužbam. Otroci lahko dobijo alergijo na beljakovine v kravjem mleku. Manj alergogeni kot mleko so mlečni izdelki, na primer jogurti in skute, ki jih starši lahko ponudijo otroku prej kot mleko. Dojijo lahko vse ženske, razen dveh do treh odstotkov žensk, ki ne morejo dojiti zaradi fizioloških ali anatomskih posebnosti - v dojkah nimajo dovolj žleznega tkiva. Problem pri dojenju so lahko tudi ploske ali ugreznjene bradavice, a je mogoče tudi pri teh ženskah s primerno tehniko doseči, da dojijo. "Mamica ne sme prehitro obupati," svetuje Domjan-Arnškova.

Ni pomembna velikost dojke

Pri dojenju tako ni pomembna velikost dojke, ampak žlezno tkivo. Nekatere mamice imajo majhne dojke, a je žleznega tkiva veliko in tudi veliko mleka. Velikost dojke gre predvsem na račun maščobe, ne žleznega tkiva. V času nosečnosti žlezno tkivo pod vplivom hormonov nabrekne in se poveča ter začne tvoriti mleko. Vendar če ni neprestanega praznjenja dojke, torej če ženska ne doji dovolj pogosto ali če je dojenje premalo učinkovito, mleka ne nastaja dovolj. "Bolj se dojka prazni, več mleka nastaja, tako da deluje pri dojenju zakon ponudbe in povpraševanja," razloži zdravnica.

Telo ženske je pod vplivom hormonov pripravljeno na to, da začne dojiti tudi ob prezgodnjem porodu. Če laktacijo spodbujajo s pogostim izbrizgavanjem mleka, to je 6- do 8-krat dnevno, kot bi dojila, ima lahko dovolj velike količine mleka tudi mati po prezgodnjem porodu.

Ne obupajte

V porodnišnici se srečujejo z uvajanjem dojenja, začetno laktacijo. "Ženske v porodnišnici bivajo samo tri dni in se težave pri dojenju velikokrat pojavijo šele, ko je mati že doma. Če nima ustrezne strokovne podpore, lahko obupa," pravi Domjanova. Nekatere patronažne sestre, ki delujejo na terenu, so v pomoč, da mamice začnejo dojiti, nekatere pa mamam prehitro svetujejo dodajanje adaptiranega mleka, ugotavlja zdravnica. Ženske lahko nastajanje mleka spodbujajo tudi s posebnimi čaji, ki se dobijo v lekarni, predvsem pa morajo zaužiti dovolj tekočine - a če ni pogostega dojenja, tudi čaji in druga pomagala ne pomagajo.

Če ženska ne doji, pa ne sme misliti, da je slaba mati. "Včasih pač ne gre in zaradi tega tudi ni konec sveta," pravi Domjanova. Ženskam, ki ne dojijo, priporočajo, da otroka veliko pestujejo in na ta način vzpostavijo stik, ki se sicer vzpostavi ob dojenju.