Osredotočamo se predvsem na odvisne od alkohola, medtem ko obstaja ogromno rizičnih pivcev, ki lahko razvijejo odvisnost. Preventiva bi se morala začeti pri družinah, predvsem pri starših, saj je toleranca pri nekaterih bodisi zaradi prisotnosti alkohola ali zaradi permisivne vzgoje velika. O tem in o sorodnih temah sicer strokovnjaki in akterji razpravljajo tudi na nacionalni konferenci, ki se v organizaciji ministrstva za zdravje končuje danes. Prostora za preventivno delovanje je po mnenju Pišlove veliko, vse pa se začne in konča pri definiciji zmernega pitja alkohola.

Kaj je zmerno pitje alkohola?

Pogosto slišimo, da moramo piti po pameti, kulturno. Ti izrazi nikomur nič ne povedo. Za nekoga je zmerno pitje alkohola to, da popije pol litra vina na dan, za drugega pa ob prazniku kakšen kozarček.

Ali objektivnih meril ni?

So. Obstaja veliko prepričanj in mitov, ki bolj poudarjajo to, da je zdravo piti, pozablja pa se, da je tudi nevarno. Bolj čuden izpadeš, če nič ne spiješ, kot če popiješ preveč. Moteč postaneš šele, ko ti nadzor uide iz rok. Ena merica pri nas uradno znaša 10 gramov alkohola, v tujini le osem. Manj tvegano pitje alkohola pa velja, ko ženske popijejo na teden manj kot sedem enot alkohola, moški pa do 14 enot. Ob posebnih priložnostih naj ženske ne bi popile več kot tri enote alkohola, moški pa ne več kot štiri. Ampak opozarjam, to so zgornje meje. Sicer pa zase tako ali tako vsi menijo, da pijejo zmerno.

Do kakšnih razsežnosti gre pri posameznikih "zmernost"?

Zelo različno. Družina v pivskem okolju je na primer prilagojena na večje količine. S tem, ko večkrat pijemo, si povečujemo toleranco do alkohola, vsi stereotipi v naši družbi so nagnjeni k temu, da si boljši, če preneseš več alkohola. Bolj moški veljaš, če lahko popiješ več in je učinek manjši. V resnici pa je boljše, če preneseš manj alkohola, ker je manjša verjetnost, da boš postal alkoholik.

Kdo so rizični pivci?

V Sloveniji je okoli 200.000 alkoholikov in po mojem mnenju vsaj še dvakrat toliko rizičnih pivcev. Če človek pije pred 18. letom, je verjetnost za razvoj odvisnosti večja. Pri nas to, da otroku ponudimo alkohol, velja kot znak odraslosti. Ko ga popije, občuti tiste kratkotrajne učinke, zaradi katerih vsi kdaj kaj popijemo. Žal pa je današnja mladina razvila čisto drugo obliko pitja alkohola - pijejo zato, da se odklopijo. Med konci tedna gredo ven in v čim krajšem času spijejo čim več alkohola. Dosežejo isti učinek kot z drogo ali s tabletami. In to je močna osnova za razvoj odvisnosti. Sicer pa imajo tisti, ki imajo alkoholika v družini, petkrat večji potencial za odvisnost, ker so genetsko bolj obremenjeni, podobno kot pri karcinomu ali pri srčno-žilnih boleznih. Seveda je vseeno, ali je odvisnost od alkohola diagnosticirana ali ne.

Kako se rizični pivci razlikujejo od tistih, ki so od alkohola odvisni?

Ljudje, ki se zdravijo zaradi odvisnosti od alkohola, svojo bolezen lahko obvladujejo samo z abstinenco. Rizičen pivec pa morda lahko zmanjša tveganje zaradi odvisnosti že s tem, ko precej zmanjša količino popitega alkohola. V skupine za samopomoč naj bi se na primer po našem mnenju vključevali bolj rizični pivci. Bolj ko bolezen napreduje, bolj je nujno, da se vključi strokovnjak.

Zadnja javnomnenjska raziskava o tem je pokazala, da je več kot 80 odstotkov moških popilo več od prej omenjene količine v enem tednu. To količino sta prekoračili tudi dve tretjini žensk. To, da bi ljudje poznali merice, se mi zdi zelo pomembno. Seveda pa se mora spremeniti celotna kultura - nehati moramo otrokom ponujati alkohol in seveda tudi sami paziti, koliko spijemo, saj nas opazujejo.

Kakšen je primeren prvi stik človeka z alkoholom?

Prvi stik z alkoholom ni takrat, ko nekdo prvič pije alkohol. To je prva situacija, ko si otrok zapomni, da je bil prisoten alkohol - ko je prvič zaznal, da so pri mizi nekaj spili, ko razloči, da nekateri pijejo alkohol, drugi ne. Bolj ko ta situacija ni vezana le izključno na alkohol, bolj je za otroka primerna.

Kaj pa prvo pitje alkohola?

Jaz svojim otrokom nisem dala alkoholne pijače pred dopolnjenim 18. letom. Vztrajala sem, da enako počnejo ostali v družbi, na primer ob praznovanjih, in včasih sem imela s tem težave. Ljudje ponujajo alkohol drugim zato, da jim s tem pokažejo neko vrednost, na primer otroku, ki naj bi bil že tako velik, ali pa zato, da so sami zaradi svojega pitja manj kritizirani. Če je kasneje kdo izrazil željo, da bi kaj spil, nisem bila proti. Sem pa jasno povedala, da ni zaželeno, da se kdo opije.

Katere dejavnosti na področju preventive so koristne?

Zelo veliko je pri nas na področju preventive prispeval zakon o prometni varnosti. Če nekdo ve, da lahko zaradi alkohola izgubi vozniški izpit ali da bo moral veliko plačati, se sicer jezi, ampak učinek je dosežen. V tej smeri se splača še delati.

Treba bi bilo primerjati, koliko na primer industrija pridobi s prodajo alkohola in kolikšno breme je človek, ki je odvisen od alkohola. Bolj ko bolezen napreduje, večje breme je za delovno organizacijo, za zdravstvo. Podobno ima njegov otrok lahko več težav v šoli, partner je zaradi skrbi lahko manj storilen v službi.

Česa pa v preprečevanju odvisnosti od alkohola še primanjkuje?

Na splošno bi bolezen odvisnosti morali bolje poznati vsi. Na primer splošni zdravniki bi morali preverjati odnos človeka do alkohola. To pomeni, da morajo oni imeti do tega dovolj nevtralen odnos, da dobijo realen odgovor.

Družba se do mladih obnaša zelo mačehovsko. Neprestano se govori o tem, do kdaj bodo morali starejši delati, ne pa, kdaj bodo mladi lahko začeli. Počutijo se izgubljena generacija, kriza pa je to samo še poglobila. Zanje bi moralo biti na voljo na primer več športnih dejavnosti.

Ljudje bi se na splošno morali zavedati, da neko osnovno sliko o življenju prinesemo vendarle iz družine. Zato bi se morali v preventivi osredotočati nanje, predvsem na starše, kajti noben otrok še ni vzgojil svojih staršev. Veliko otrok alkoholikov prehitro dozori in veliko staršev otrokom dovoli preveč, kar spet izhaja z njihovih stališč. Delo z družinami, v šolah in zdravstvo je treba bolj povezati in pri svojem delovanju nuditi pomoč in podporo.